Franja

ἐξ-ωμίς, ίδος, ἡ (ὦμος) kratka suknja brez rokavov, jopič (obleka sužnjev in delavcev).

ἐπι-δεής 2, ep. ion. ἐπι-δευής 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa τινός, λώβης καὶ αἴσχεος οὐκ ἐπιδευεῖς(sc. ἐστε) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, ἵνα μή τι δίκης ἐπιδευὲς ἔχῃσθα da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, βίης na moči, βίης ἐπιδευέες εἰμὲν Ὀδυσῆος slabejši smo nego Odisej; πολλὸν δ' ἐπιδευέες ἦμεν bili smo mnogo preslabi.

ἐπι-δεύομαι d. p., at. ἐπι-δέομαι 1. pogrešam, potrebujem, sem brez česa τινός. 2. sem slabejši, zaostajam za kom v čem τινός τινος.

ἐπιμίξ adv. (ἐπι-μείγνυμι) ep. zmešano, brez razlike, nepremišljeno.

ἐπί-σημος 2 (σῆμα) 1. ki ima napis, zaznamenovan, ἀναθήματα οὐκ ἐπίσημα brez napisa; kovan (denar). 2. poznaten, viden, jasen, slaven, glasovit, odličen.

ἐρῆμος, at. ἔρημος 3 in 2 [Et. lat. rarus, slov. redek, strsl. oriti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) τὰ ἐρῆμα, ἡ ἐρήμη (sc. χώρα) in ἔρημος puščava NT, σταθμός pot, pohod po pustinji; z gen. ἔρημός τινος brez česa; b) ἡ ἐρήμη (sc. δίκη) pravda, pri kateri ena stranka ni navzoča; ἐρήμην κατηγορῶ zatožim odsotnega, ἐρήμην ὀφλισκάνω obsodijo me v odsotnosti, ἔρημον ἐάω τὸν ἀγῶνα ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči τινός, zapuščen πρὸς φίλων.

ἐρημόω 1. (iz)praznim, pustošim, plenim, razposamim. 2. oropam τινός, puščam na cedilu, zapuščam, puščam koga brez česa τινά τινος.

ἐρῡ́κω [Et. podaljš. iz ἐρύω. – Obl. fut. ἐρύξω, ep. impf. ἔρυκον, aor. ἔρυξα, cj. 1 pl. ἐρύξομεν, red. aor. ἠρῡ́κακον, ἐρῡ́κακον, inf. ἐρυκακέειν, ep. obl. ἐρῡκάνω in ἐρῡκανάω, 3 pl. ἐρυκανόωσι]. 1. act. a) ustavljam, zadržujem, ne puščam od sebe (Il. 6. 217); b) ustavljam, oviram λαόν; krotim, brzdam θυμόν; c) branim, odbijam, odvračam koga (kaj) od česa (koga) τινά τινος; τινί τι, τὶ ἀπό τινος; ἀνέδην ὅδε χῶρος ἐρύκεται ta kraj se slabo brani, se vam brez ovire prepušča; d) ločim, razstavljam ὀλίγος χῶρος. 2. med. a) zadržujem se, zaostajam, mudim se; b) = act. odbijam, ustavljam.

ἐτός adv. brez vzroka; vedno z nikalnico: οὐκ ἐτός ne brez razloga.

εὔ-ζωνος 2, ep. ἐύ-ζωνος (ζώνη) 1. o ženskah: lepo pre-, opasan, vitek. 2. o moških: dobro prepasan, hiter, uren, brdek, krepek. 3. lahko oborožen, brez prtljage, z majhno prtljago.

εὐ-κάματος 2 brez truda, lahek κάματος.

εὔ-κοπος 2 (κόπτω) lahek, brez truda NT.

εὖνις², ιδος, acc. εὖνιν, ὁ, ἡ ep. oropan, brez česa, izgubivši kaj, εὖνιν ἔθηκε oropal je, pripravil je ob kaj τινός.

εὐ-όργητος 2 (ὀργή) dobrosrčen, blag, brez strasti, miren.

εὔ-ορμος 2 (ὅρμος) ep. z dobrimi pristanišči, ugoden za pristajanje ladij λιμήν, οὐκ εὔορμος brez pristanišča, negostoljuben.

εὐ-πετής 2 (πίπτω, πέτομαι) lahek, udoben, brez težave z inf. – adv. -ῶς, ion. -έως lahko, brez težave; pri števnikih: najmanj, gotovo.

εὐ-τελής 2 (τελέω) po ceni, z malimi stroški združen, preprost, neznaten, nizek, slab, varčen. – adv. -λῶς po ceni, brez velikih stroškov τρέφω.

ἤ², ep. ἠέ [Et. iz ἠέ, ἠ-ϝέ, ἦ ϝέ; ϝε; = lat. -ve, ali] I. ločilni veznik 1. postavlja nasproti dva ali več členov (besed ali stavkov): ali (lat. aut, vel, sive) ζητῶν ὄλεθρον ἢ φυγήν; a) pri števnikih je ἤ enak slov. do; στάδια πέντε ἢ ἕξ pet do šest stadijev; b) ako drugi člen prvega izključuje, slovenimo ἤ z ali pa, sicer: ἐγὼ τοὺς πολεμίους νικήσω ἢ μηκέτι με Κῦρον νομίζετε; c) (podvojen) ἢ – ἤ ali – ali (aut – aut); pogosto stoji mesto prvega ἤ drug sinonimen veznik: ἤ τοι – ἤ zares ali – ali; ἀλλ' ἤ τοι κεῖνόν γε δεῖ ἀπόλλυσθαι – ἢ σέ; pomni še: ἤ τις ἢ οὐδείς komaj eden. 2. v vprašalnih stavkih: a) v razstavnih vprašanjih: πότερον (πότερα) – ἤ jeli – li; b) pri Hom. ἤ – ἤ (ἦ, ἦε) v zavisnih in nezavisnih razstavnih vprašanjih; prvi člen stoji tudi brez veznika, ᾤχετο πευσόμενος, ἤ που ἔτ' εἴης; c) = an na početku vprašalnega stavka: ἀλλὰ τίς σοι διηγεῖτο; ἢ αὐτὸς Σωκράτης ali morda? II. primerjalna členica: kot, nego, kakor (quam), za komparativi in besedami kompar. značaja (ἄλλος, βούλομαι, θέλω); pomni: ἄλλο τι ἤ (=kaj drugega nego) kajneda; ἄλλ' ἤ (za nikalnico) razen, izvzemši.

ἦ¹ [Et. idevr. ē] adv. stoji 1. v trdilnih stavkih, da kaj potrjuje ali poudarja: zares, res, resnično, v resnici, gotovo, brez dvoma, kajpada, seveda; pogosto se veže z drugimi členicami: ἦ μήν (μέν, μάν) prav zares, res, gotovo, kajpada, seveda, pač, ἦ μὲν δή da zares, gotovo, ἦ γάρ kajti (sicer) zares, pač zares, kajpada, ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač, ἦ μάλα da zares (brez dvoma), ἦ ῥα zares torej, ἦ θήν που gotovo pač, τί ἦ zakaj neki? 2. v vprašalnih stavkih: lat. num ali ne = ali? li? morda? mari? nemara? – včasih tudi = nonne, tako posebno ἦ γάρ ali ne?

ἡμι-τέλεστος 2 (τελέω) ἡμι-τελής 2 (τέλος) napol dovršen, δόμος hiša brez gospodarja, osirotela hiša, ἀνήρ nepopoln.