Franja

ga

A) pron. (njega)

1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui

gabbana f plašč, površnik:
voltare gabbana pren. obračati plašč po vetru

gacho upognjen, sklonjen, povešen

con la cabeza gacha s povešeno glavo
a gachas plazečse po vseh štirih
sombrero gacho mehek klobuk s širokimi krajci
toro gacho bik z navzdol ukrivljenimi rogovi

gádji (-a -e) adj. di, della vipera:
gadji pik morso di vipera
bibl. gadja zalega razza di vipere
po gadje pihati schizzare rabbia da tutti i pori

gadoue [gadu] féminin kuhinjski odpadki; blato; kompost(na zemlja); mešanec (gnoj)

patauger dans la gadoue čofotati, bresti po blatu

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

gait [geit] samostalnik
hoja, drža
ameriško tempo

to gang one's own gait delati po svoji glavi

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

Galērius 3 (galērus) Galérij(ev), ime rim. rodu, poseb. 1. Galerius Trachalus Galerij Trahal, govornik za časa ces. Otona: Q., T.

2. Galerius Maximiānus Gal. Maksimijan, rim. cesar 305–311 po Kr.: EUTR.

3. Galeria Fundāna Galerija Fundana, Vitelijeva soproga: SUET. – Kot adj. Galeria (sc. tribus) L. – Od tod adoptivno ime Galēriānus, npr. Calpurnius Galer. Kalpurnij Galerijan: T.

Opomba: Pri PRUD. najdemo Gălērius in Gālĕrĭus.

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

Galliō -ōnis, m Galion, rim. priimek. Poseb.

1. L. Iunius Gallio Lucij Junij Galion, rim. retor, prijatelj Ovidija in Aneja Seneke starejšega: SEN. RH., Q., T.

2. njegov posinovljenec L. Annaeus Iun. Gallio LUC. Anej Jun. Gal., najstarejši sin Aneja Seneke starejšega, torej brat filozofa Seneke, izvrsten govornik, prokonzul v Ahaji, mož krotkega in blagega značaja; kljub temu ga je ces. Neron dal l. 65 po Kr. usmrtiti: SEN. PH., PLIN., T., VULG.

Gallius 3 (Gallī¹)

1. galski: mulieres S. AP. NON. (po drugih Gallae).

2. Galij(ev), ime rim. rodu: CI., Q. Gallius SUET. Kvint Galij, ki ga je dal usmrtiti Avgust, M. Gall. SUET. Mark Galij, senator.

gallus -ī, m (iz *gal-nos ali *gal-sos; po drugih je gallus galska žival) (domači) petelin (gl. gallīnāceus): VARR. idr. ante lucem galli canunt CI. (gl. gallicinium), gallus gallinaceus CI. idr. (gl. gallīnāceus), sub galli cantum, H. preden petelin prvič zapoje; preg.: gallus in suo sterquilinio plurimum potest SEN. PH. vsak petelin je gospodar na svojem gnojišču (dvorišču) = vsakdo je gospodar v svoji hiši.

galoppata f

1. galopiranje, dirjanje; dir

2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo

gamba f

1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge

2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge

3. hlačnica

4. pokončna črta

game² [geim] samostalnik
igra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka
množina športne igre, tekma

the game is afoot začelo se je
double (ali deep) game dvolična igra
drawn game nedoločena igra
one's little game ukana, zvijača
to make game of norčevati se, osmešiti
none of your game ne boš me ukanil
to play the game pošteno ravnati
two can play at the game to je dvorezna stvar
round game družabna igra
the game is up po njem je, načrt je propadel
the game is not worth the candle ni bilo vredno tolikšnega truda
game of chance hazardna igra
to make game of s.o. norčevati se iz koga
to play a good (poor) game dobro (slabo) igrati
to be on one's game biti v dobri kondiciji
to give the game away izdati skrivnost

Gana samostalnik
(država) ▸ Ghána

gape¹ [geip] neprehodni glagol
zevati, zijati; strmeti, bolščati, buljiti; zehati; biti široma odprt

to gape at osupniti nad čim
to gape for (ali after) hrepeneti po čem

Garamantēs -um, m (Γαράμαντες) Garamánti, prebivalci oaz v libijski puščavi (v današnjem Fesanu): V., L., MEL., LUCAN., T., FL.; sg. Garamāns: SEN. TR., PRUD. ali Garamās: SIL. -antis, m Garamánt. – Od tod adj.

1. Garamanticus 3 garamantski: gemma, carbunculi PLIN.; pesn. = afriški, libijski: AUG., SID., vates, signa SIL.

2. Garamantis -tidis, f garamantska, pesn. = afriška, libijska: PLIN., SIL., nymfa Gar. V. libijska vila, po Jupitru mati kralja Jarbanta.