Franja

militare¹ v. intr. (pres. milito)

1. služiti vojake

2. pren. biti aktiven član

3. pren. biti v podporo, podkrepiti:
argomento che milita a favore della mia tesi argument v oporo moji tezi

mīlitia -ae, f (mīles)

1. vojaška, vojna (bojna) služba, vojaščina: H., Col., Plin., Lucr., Vell., militiae munus C., vacatio militiae C. oprostitev od vojaščine, militiae disciplina Ci., in militiae disciplinam proficisci Ci. v šolo vojaške službe, militiae magna scientia S., trium et viginti annorum militia durissima L., sub te tolerare magistro militiam et grave Martis opus V.; pl. militiae Tib. razne vrste vojaške službe; occ. stopnja v vojaški službi, častniška stopnja, častniško mesto, čin: equestres militias ita ordinavit, ut post cohortem alam, post alam tribunatum legionis daret Suet., liberto meo militiam do Aug; tudi služba dvornega upravnika na cesarskem dvoru (prim. mīles 2. c): militiae gradu evectum pietas principis extulit Prud.; metaf. služba, posel: haec mea (sc. poetae) militia est O., haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci., conturbernium muliebris militiae Ci.; poseb. ljubezenska služba: Pl., militiam Veneris blandis patiare sub armis Pr., late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H.

2. meton.
a) vojna ali vojska = bojevanje, vojskovanje, vojni pohod, vojaški spopad: Vell., militiae magister L. vojskovodja, m. adversus Graecos Iust.; poseb. pogosto v loc. v zvezah domi militiaeque Ci. idr. ali militiaeque domique L. ali et domi et militiae Ci. ali militiae et domi Ter. doma in na vojski, v miru in vojni; redkeje sam loc.: plerosque militia (po nekaterih izdajah militiae) paucos famā cognitos, accire et ambiundo cogere homines emeritis stipendiis se cum proficisci S.
b) vojaki, vojaštvo, vojska: Val. Max., militiam (milites) cogere L., hic pars militiae, dux ille erat ducum O. je spadal k vojakom … k poveljnikom, cum omni militiā interfici Iust.

Opomba: Star. gen. sg. militiai: Lucr.

mīlitō -āre -āvī -ātum (mīles)

1. biti vojak, biti v vojski, biti v vojaški službi: Ter., H., Ps.-Q. (Decl.), Plin., Suet., mercede militare apud Persas Cu., in eius exercitu Catonis filius Tiro militabat Ci., m. sub aliquo L., Vell. ali sub alicuius signis L., m. alicui T., gloriae Cu.; z notranjim obj.: navalia proelia, quae Xerxes apud Peloponessum militaverat Iul. Val. pomorske bitke, ki jih je Kserks bil pri Peloponezu; v pass.: confidentiā illa militia militatur Pl. se prestane, se prebije, militabitur bellum H. vojna bo; subst. pt. pr. mīlitantēs -ium, m v vojski služeči; occ. služiti kot (k vojaštvu spadajoč) dvorni uradnik (upravnik) (prim. mīles 2. c. in mīlitia 1.): Cod. I., praeclare in palatio militans Aug. dvorni uradnik v odlični službi.

2. metaf. služiti: militat in silvis catulus H., militat omnis amans O., vixi, puellis nuper idoneus, et militavi non sine gloriā H., quae (sc. machina) muros frangere militat Tert.; tudi z obj.: prima stipendia Veneri militabant Ap. opravljala sta prvo službo Veneri.

milkduct [mílkdəkt] samostalnik
anatomija mlekovod v mlečni žlezi

milk-powder [milkpaudə] samostalnik
mleko v prahu

mill³ [mil]

1. prehodni glagol
mleti
tehnično obdelovati, valjati (sukno, kovino), nazobčati (kovance); stepsti (čokolado), speniti
sleng pretepsti

2. neprehodni glagol
sleng pretepati se; vrteti se v krogu, brezciljno tavati

milling crowd vrvež
to mill around prestopati se, pomikati se v gneči

Millibarteilung, die, barometrska lestvica v milibarih

Millimeterteilung, die, barometrska lestvica v milimetrih

mîm míma m (gr. mímos)
1. mim, v antiki kratka igra, s šaljivo vsebino: antički mimovi
2. mim, igralec

mìmber m, mimbèra ž (t. minber, ar.) prižnica v džamiji

mime [mim] masculin pantomimičen igralec, mimik; umetnik v posnemanju, oponašanju (drugih oseb)

mīmiambī -ōrum, m (gr. μιμίαμβοι) mimijámbi, mimski verzi, mimske pesmi v jambskih verzih: Plin. iun., Gell.

mimo predl.
I. s tož.
1. mimo: ići mimo kuću
2. od: on je veći mimo sve ostale momke
3. proti: če večeri je, mimo običaj, pio mnogo
II. z rod.
1. mimo: prođoh mimo kuće
2. v nasprotju: danas je mimo običaja dugo izostao od kuće
3. proti: postupio je mimo naše volje

mȉmolētno prisl. v mimoletu

minéralisation [-zasjɔ̃] féminin pretvorba kovine v rudnino, prepajanje z minerali

minéraliser [-ze] verbe transitif prepojiti z minerali, dodati vodi mineralne snovi; pretvoriti v rudnino, mineralizirati

mineralize [mínərəlaiz]

1. prehodni glagol
mineralizirati, pretvoriti v rudo, impregnirati z mineralnimi snovmi

2. neprehodni glagol
iskati rudnine

minerve [-nɛrv] féminin

1. médecine ortopedska naprava za obdržanje glave v dobrem položaju

2. majhen tiskarski stroj

miniature² [miniəčə] prehodni glagol
slikati v miniaturi

miniature [-njatür] féminin miniatura, majhna risba ali slika; okrašena začetna črka (v starih rokopisih, knjigah); figuré majhna umetnina; figuré nekaj v majhnem merilu

en miniature v miniaturi, v malem
un Paris en miniature Pariz v malem