Franja

Recht², das, (-/e/s, -e) pravo, (Gesetz) zakon, (Anspruch; Gerechtigkeit) pravica; Rechte, pl , pravo, pravice; öffentliches Recht javno pravo; kleine Rechte male avtorske pravice; gutes Recht pravica (das ist mein gutes Recht to je moja pravica, do tega imam pravico) ; das Recht des Stärkeren pravica močnejšega; das Recht auf seiner Seite haben imeti pravico na svoji strani; Recht sprechen soditi; Recht geben dati prav, pritrditi, pritegniti; ein Recht auf etwas haben imeti pravico do; sein Recht fordern zahtevati svojo pravico, figurativ Magen usw.: oglašati se; auf sein Recht pochen vztrajati pri svoji pravici; für Recht erkennen razsoditi, da je (kaj) prav; im Recht sein imeti prav; sich im Recht fühlen imeti občutek, da imaš prav; von Rechts wegen po zakonu; zu seinem Recht kommen doseči svojo pravico

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

reciprocātiō -ōnis, f (reciprocāre)

1. vračanje (vrnitev) po isti poti: reciprocatio aestus (plime) Plin. = oseka, spiritūs Amm., siderum Gell., animorum Eccl. preseljevanje duš.

2. metaf.
a) vzajemnost, obojestranskost, recipročnost, reciprocitéta: talionum Gell.; pl. abs.: Prisc.
b) kot gram. t.t. povratno (delujoče, učinkujoče) dejanje pri povratnem zaimku: Prisc.

reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

I. trans.

1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti. —

II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.

re-cōgitō -āre -āvī (re in cōgitāre) pri sebi premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), presoditi (presojati), (pre)tuhtati (pretuhtavati), pretres(a)ti, razmotri(va)ti: Pl., Vulg., Tert. idr., saepe mecum retractans ac recogitans Col., quicquid feci adhuc infectum esse mallem, quicquid dixi cum recogito, mutis invideo Sen. ph., quin immo recogitanti mihi totum secreti illius ordinem subit tacita miseratio Ps.-Q.; z de in abl. = zopet misliti na kaj: Ci. ep.

recognition [rekəgníšən] samostalnik
(ponovno) spoznanje, prepoznanje, razpoznanje, identificiranje, rekognicija; priznanje, priznanje samostojnosti

in recognition of v znak priznanja za
as a sign of recognition kot spoznavni znak
past all recognition neprepoznavljiv, nerazpoznavljiv
de jure recognition priznanje de iure
his recognition of me was immediate takoj me je prepoznal
to receive no recognition ostati neopažen
to win recognition (pri)dobiti si priznanje, uveljaviti se

recourse [rikɔ́:s] samostalnik
zatočišče, pribežališče
trgovina nadomestilo, odškodnina, povračilo, regres; priziv, rekurz; sredstvo za pomoč, za zaščito
arhaično dostop

liability to recourse regresna obveznost
right of recourse regresna pravica
to have right to recourse imeti pravico poiskati si zavetja, zatočišča pri, figurativno zateči se k
to have recourse to foul means zateči se k nepoštenim sredstvom

recroqueviller, se [-vije] zgrbančiti se, skrčiti se, zgrbiti se

le papier se recroqueville à la chaleur papir se zgrbanči pri toploti; verbe transitif zgrbančiti, skrčiti, zgrbiti

recurrence, recurrency [rikʌ́rəns(i)] samostalnik
vračanje (v pogovoru, to na)
vrnitev, ponoven nastop, pojavljanje (problema); zatekanje (to k)
iskanje zatočišča, zavetja (to pri)

recurrence of ancestral traits vračanje (zopetno pojavljanje) potez prednikov (v družini)
the nightly recurrence of the fever nočno ponavljanje mrzlice
they had recurrence to arms zatekli so se k orožju

re-currō -ere -currī -cursum (re in currere)

1. nazaj teči, nazaj leteti, nazaj hiteti, nazaj dirjati: L., Cu. idr., recipe te et recurre Pl., recurrere ad raedam incipiunt Ci., in suos fontes versa recurrit aqua O., iter recurrere O., rure H.; occ.: sol recurrens V. krožeče = recurrentes anni H.

2. priti (prihajati) nazaj, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se: mox bruma (hiems O.) recurrit H., naturam expelles furcā, tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) ad easdem condiciones recurrere C., uti eo recurrant C.
b) pribežati, zateči (zatekati) se h komu, iskati pomoči, iskati zavetja pri kom: ad auctores recurrere Q., ad ipsos libros Lact.
c) raztezati se nazaj, (po)seči ((po)segati, (po)sezati) nazaj na kaj, po čem: cur non retro quoque recurreret aequitas eadem? Plin. iun.

Opomba: Pf. recucurri: Paul. Nol.

reč|i [ê] (-em) sagen
reči da ja sagen, (obljubiti) zusagen
reči ne nein sagen, na vprašanje: (etwas) verneinen
reči brez premisleka (so) hinsprechen, hinsagen
reči dobro besedo za ein gutes Wort einlegen
hočem reči will sagen
reči kako besedo pri mitsprechen, mitzureden haben
laže reči kot storiti leichter gesagt als getan
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
reči zbogom komu/čemu (jemandem/einer Sache) Lebewohl sagen
s tem nočem reči damit soll nicht gesagt sein
tu ni kaj reči dagegen ist nichts zu sagen
kot se reče wie man so schön sagt/wie es so schön heißt
temu se reče … das nenne ich …
da ne rečem um nicht zu sagen
kaj rečete k temu? was meinen Sie dazu?
rekel bi ich würde sagen/meinen
bi rekel! das will ich meinen!
ne boš menda rekel … sag bloß nicht …
nič nisem rekel ich will nichts gesagt haben
še hvala mi niso rekli ich habe kein Dankeschön erhalten
reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen, das Kind beim (rechten/richtigen) Namen nennen
| ➞ → recimo, rečeno, rekoč, rekši

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

rêči decir

nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
reči da (ne) decir que sí (que no)
recimo 50 peset digamos 50 pesetas
kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
človek bi rekel se diría
karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
tako rekoč por decirlo así, digámoslo

red¹ [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti

red³ [red] samostalnik
rdeča barva, rdečilo; rdečica
ameriško rdeča tinta
politika, ironično rdečkar, socialist, komunist, hud radikal, revolucionar, anarhist (često Red)
marksist, boljševik, sovjetski Rus

Reds množina Rdečekožci, Indijanci
reds množina rdeče vrste (vina); rdeči, tj. socialisti, komunisti
the red rdeča krogla (pri biljardu)
the red stran dolgov (v kontu), izguba, deficit, dolgovi
a dark red temna rdeča barva
dressed in red rdeče oblečen
the reds and yellows of autumn rdeče in rumene jesenske barve
to be in the red figurativno imeti deficit, dolgove, izgubo
to be out of the red biti, izvleči se iz dolgov
to come out of the red ameriško izkazati dobiček
to see red figurativno pobesneti

red-amō -āre (re in amāre) zopet (znova, spet) ljubiti, tudi (prav tako) ljubiti, vračati ljubezen, odzvati (odzivati) se ljubezni (na ljubezen; tvorba po gr. ἀντιφιλεῖν): qui vel amare, vel, ut ita dicam, redamare possit Ci.; sicer besedo najdemo še pri poznih piscih: Macr., Symm., Eccl. Subst.: amantes et redamantes Aug.

rédek (neobičajen) rare, scarce, out of the ordinary; (nepogosten) infrequent; (izjemen) exceptional, unusual, curious; (izreden) extraordinary; (po vrednosti) precious, exquisite; (dogodek) ocurring (ali happening) seldom; (vodén) watery, diluted; (kri) serous

rédka juha thin soup, thin broth
rédko obljuden thinly populated, sparsely populated
to je nekaj rédkega pri nas it is a rare thing with us

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

redhibitōrius 3 (redhibēre) vračanje in ponovni sprejem pri prodaji zadevajoč, z vračanjem in ponovnim sprejemom pri prodaji povezan: actio Icti. razveljavitvena (razdiralna) tožba, tožba za razveljavitev pogodbe oz. pravnega posla.

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.