Franja

pájek (-jka) m

1. zool. ragno:
pajek prede, razpenja mrežo il ragno tesse la tela
suh kot pajek magro come uno stecco
pren. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu ho una fame da lupo
dolgonogi pajek folco (Pholcus phalangioides)
hišni pajek tegenaria (Tegenaria domestica)
morski pajek grancevola (Maja squinado)
osasti pajek argiope fasciata (Argiope bruennichi)
rdeči pajek ragno rosso (Trombidinus)
vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)

2. avt. žarg. autogrù

palatinate [pəlǽtinit] samostalnik
zgodovina palatinat, grofija volilnega grofa

britanska angleščina, univerza palatinate purple športna majica kot darilo za posebne uspehe (univerza Durham)

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

palātum -ī, n

1. nebo, odprta usta:
a) kot orodje govora, prehranjevanja: Luc., Cat., Plin., Lucan., Gell., idr., artivit linguam in palatum Nov. fr., palato extremo atque intimo terminatur Ci., balba feris annoso verba palato H., totum … os et palatum sale defricato Col., haec ulcera … palatum totumque os occupant Cels., neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., oleas albas … novas … propter amaritudinem respuit palatum Varr., dum (sc. Epicurus) palato quid sit optimum iudicat Ci., qui sentimus sucum, lingua atque palatum Lucr., hoc (sc. pavone) potius quam gallina tergere palatum H., sicco torquet sitis ora palato Pr., nec tamen ignavo stupuerunt verba palato O., nec sine lingua nec sine palato loqui Ci., obserare palatum Cat. usta zapreti = molčati, palata docta et erudita Col., nigra subest udo tantum cui lingua palato, reice V., dare membra boum palato O. jesti, voluptatem palato percipere Ci.
b) kot okušalo in sredstvo presoje: Mart., Q., Iuv. idr., neque ostrea illa magna Baiana quivit palatum suscitare Varr., hoc est non modo cor non habere, sed ne palatum quidem Ci., palatum subtile H., piscibus … quae natura … foret … ante meum nulli patuit quaesita palatum H., non … exacuet torpens sapor ille palatum O., obsonatores, quibus dominici palati notitia subtilis est Sen. ph., erudita palata fastidire docuit fluvialem lupum Col., Divi Augusti iudiciorum ac palati peritissimum e libertis Plin.

2. meton. obok, svod: caeli palatum, ut ait Ennius Ci.

Opomba: Starejša soobl. palātus -ī, m: Ci.

pale¹ [péil] pridevnik (palely prislov)
bled; svetel, bled (barva)

as pale as ashes (clay, death) pepelnate barve, bled kot kreda, mrtvaško bled
pale with fright bled od strahu
to turn pale pobledeti
pale ale svetlo pivo

pal|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija

1. na roki: der Daumen
otrok, ki sesa palec der Daumenlutscher
sesati palec den/am Daumen lutschen
debel kot palec daumendick
odtis palca der Daumenabdruck
sesanje palca das Daumenlutschen
za širino palca um Daumenbreite
figurativno preko palca Pi mal Daumen
figurativno iz palca izsesan aus der Luft gegriffen

2. na nogi: die große Zehe

palic|a¹ ženski spol (-e …)

1. za pomoč pri hoji: der Stock (sprehajalna Spazierstock, za slepe Blindenstock, bambusna Rohrstock, lesena Holzstock)
popotna palica der Wanderstab
težka palica (gorjača) der Knüppel
hoditi s palico am Stock gehen

2.
figurativno beraška palica der Bettelstab
priti na beraško palico auf den Bettelstab kommen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen

3. kot znak dostojanstva:
škofovska palica der Bischofsstab, Krummstab
maršalska palica der Marschallstab

4.
glasba dirigentska palica der Taktstock, Dirigentenstock, Dirigentenstab

5. kot orodje:
kopalna palica der Grabstock
palica za kazanje der Zeigestock

6.
pastirska palica der Hirtenstab (tudi religija)
| figurativno držati se:
kot bi palico požrl als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte
ne bi se ga/je dotaknil niti s pet metrov dolgo palico nicht mit der Zange anfassen mögen (ich würde ihn/sie nicht mit der Zange anfassen)
pripraviti do česa/dresirati: s korenčkom in palico mit Zuckerbrot und Peitsche

Palīcus -ī, m Palík: O., V.; nav. pl. Palīcī -ōrum, m Palíka, dvojčka, Jupitrova sinova, kot heroja čaščena v sicilskem mestu Palika (Palīca, Παλική) nedaleč od Sirakuz z istoimenskim jezerom, ki je znano po vročih žveplenih vrelcih: Macr., stagna Palici O., stagna Palicorum O.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

pallium -iī, n (palla)

1. grški plašč, pálij, podoben naši ogrinjači (pledu, pletu): Pl., O., Q., Gell., Ap., cum pallio inambulare in gymnasio L., consularis homo soccos habuit et pallium Ci., cum tunicā pulla sedere solebat et pallio Ci., cum pallio purpureo versabatur in conviviis Ci.; preg.: tunica propior pallio Pl. srajca mi je bližje kot suknja; metaf. vrhnje oblačilo, toga: Mart.

2. sploh vsako ogrinjalo, pokrivalo, zavesa, poseb. odeja, žimnica: Iuv., Pr., Ap., Vulg., Prud., lectus vetere pallio strato instructus Suet., gravius iusto pallio pondus habent O., diducere lecticulae pallia Eutr. zavese, pallia Petr. krpe.

pallone m

1. poveč. od ➞ palla velika žoga

2. žoga; balon:
gonfio come un pallone okrogel kot balon
pallone gonfiato pren. puhloglavec
gioco del pallone šport nogomet

3. aero balon:
pallone frenato voj. zaporni balon
pallone sonda sondni balon
pallone stratosferico stratosferski balon

4. bot.
pallone di maggio kačji les, kozja pogačica, tršljika (Viburnum opulus)

5. balon (trebušasta steklenica)

pallor -ōris, m (pallēre)

1. bledost, bledica, bleda barva: Lucr., Stat., amantium H., luteus H., albus ora pallor inficit H., pudorem rubor, terrorem pallor consequitur Ci., pallorem ducunt rami O. pobledevajo, bledijo, rumenijo, pallor tenet loca senta (= podzem(elj)ske) O.; pl.: tot hominum pallores T. smrtna bledost.

2. metaf.
a) plesen, plesnoba: Cat., Vitr.
b) nakaznost, skaženost, iznakaženost, grda barva, ostudna barva: Lucr.; occ. rumenkasta, rumenordeča barva: obscuris solis pallor Plin.

3. meton. strah, tesnoba, bojazen: Pl., Pr.; pooseb. (kot božanstvo) Pallor -ōris, m Pálor = Bledost, Strah, Bojazen: illic habitat Pallor O., Tullus fanum vovit Pallori et Pavori L.

palma samostalnik
(drevo) ▸ pálma, pálmafaV bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovec
Povezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

palmus -ī, m (palma) dlan

1. kot grška dolžinska mera = 4 prste (palec = 1/4 rim. čevlja (gr. παλαιστή in δῶρον)): Plin., Vitr.

2. kot rimska dolžinska mera = 1 rimska ped = 12 palcev: Varr., palmi altitudine Plin.

palo m

1. kol; drog:
palo di sostegno podporni kol
dritto come un palo raven kot kol, tog
ha ingoiato un palo pren. hodi, kot da ima kol v hrbtu
rimanere al palo di partenza pren. prestopati se na mestu
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet

2. pren. žarg.:
fare il palo, fare da palo biti na straži (pri kraji, ropu)

3. šport prečka, vratnica

palubni potnik stalna zveza
(vrsta ladijskega potnika) ▸ fedélzeti utas
Na trajekt se vkrcamo v Benetkah in kot palubni potniki preživimo 35 ur dokaj nelagodne plovbe. ▸ A kompra Velencében szállunk fel, és fedélzeti utasként 35 órányi elég kényelmetlen tengeri utazásban lesz részünk.

palumbulus -ī, m (demin. k palumbus) (divji) golobček (kot ljubkovalna beseda): Ap.

pālus¹ -ī, m (*pag-slos: pangere, pacisci)

1. kol: Varr., Tib., Vitr. idr., figere palum in parietem Pl., ad palum adligati Ci., palo suspendere aliquid O.

2. kot voj. t.t. kol, predstavljajoč nasprotnika, ki ga je moral mladi vojak napadati, ko se je uril za boj; od tod pren.: exerceamur ad palum Sen. ph. bodimo pripravljeni na napade usode.

3. metaf. moško spolovilo: ruber porrectus ab inguine palus H. — Soobl. pālum -ī, n: Varr.

pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
imej no pamet! nimm doch Verstand an!
soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
k pameti:
priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
spraviti k pameti zur Vernunft bringen

na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
računanje na pamet das Kopfrechnen
računati na pamet im Kopf rechnen
učenje na pamet das Auswendiglernen
učiti se na pamet auswendig lernen
znati na pamet auswendig können

ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
spravljati ob pamet wahnsinnig machen

po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
pri pameti:
biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander

zoper pamet vernunftwidrig
zoper zdravo pamet wider alle Vernunft