Franja

razmik moški spol (-a …)

1. der Abstand (časovni Zeitabstand, kontaktni Kontaktabstand, med opornikoma Stützenabstand, med vrstami Reihenabstand, pri sajenju agronomija in vrtnarstvo Legeabstand); die Spanne; glasba das Intervall

2. tiskarsko:
medvrstni razmik der [Durchschuß] Durchschuss
z majhnim (medvrstnim) razmikom engzeilig

3. tehnika (razmaknitev) das Auseinanderweichen
razmik kovic die Nietteilung
letev za določanje razmika die Lattenlehre

razón ženski spol razum, pamet; prav(ica), upravičenost; vzrok, razlog; sporočilo, informacija; razmerje; pojasnilo, izraz, izražanje; red, metoda; tvrdka, firma

razón de cartapacio izmodrovan vzrok
razón natural zdrava pamet
razón de ser upravičenost obstoja
razón social tvrdka
¡razón de más! toliko bolj!
razón en la portería za nadaljnja pojasnila vprašati pri vratarju
a razón de cinco per ciento po 5%
el vehículo corre a razón de... vozilo razvija hitrost ...
con razón upravičeno, po pravici
con razón le sucede čisto prav mu je
con mucha razón s polno pravico, čisto prav(ilno)
de buena razón s polno pravico
en razón upravičeno
en razón a, en razón de kar se tiče, glede; zaradi
por razón zaradi
sin razón neupravičeno
le asiste la razón (on) ima prav
cargarse de razón, llenarse de razón (fig) vse temeljito premisliti
dar la razón a uno komu prav dati
dar razón prav dati; informacijo dati
dar razón de sí, dar razón de su persona dano naročilo točno izvršiti
entrar en razón uvideti, k pameti priti
hacer (ali meter) en razón k pameti spraviti
enviar (ali pasar, dar) una razón komu kaj sporočiti
es razón prav je, spodobi se
estar a razón (ali razones) pretresati kaj
hacer la razón a uno komu napiti
llevar la razón de su parte imeti pravico na svoji strani
pedir (una, la) razón informirati se, vprašati
perder la razón zblazneti, ob pamet priti
poner en razón pomiriti, k pameti spraviti
ponerse en (la) razón pristati na kaj, dati se prepričati
puesto en razón spametovan; pameten; upravičen, dobro utemeljen
privar de (la) razón ob pamet spraviti
la razón no quiere fuerza pravica velja več kot sila
reducirse a la razón uvideti
tener razón prav imeti; imeti vzrok
tener mucha razón popolnoma prav imeti
tomar la razón informirati se (de o)
razones pl vzroki; ugovori; razpravljanje
razones en pro y en contra razlogi za in proti
venirse a razones soglašati s kom
la carta contiene estas razones pismo vsebuje naslednje
en buenas razones v kratkih besedah, kratko in malo
ahorrarse de razones varčevati z besedami
adquirír razones informirati se
alcanzar de razones a uno koga k molku prisiliti s tehtnimi razlogi
atravesar razones, ponerse a razones (con) spustiti se v pričkanje (z)
envolver a uno en razones osupiti koga, zmesti, presenetiti

razpustíti (-ím) | razpúščati (-am)

A) perf., imperf. sciogliere (tudi ekst.):
razpustiti kite sciogliere le trecce
razpustiti parlament sciogliere il parlamento
razpustiti tableto v vodi sciogliere la compressa nell'acqua

B) razpustíti se (-ím se) | razpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. sciogliersi; (zdivjati) sfrenarsi:
sadje in sladkor se razpustita pri kuhanju marmelade nella cottura della marmellata frutta e zucchero si sciolgono

raztez|ek [é] moški spol (-ka …) die Ausdehnung, die Dehnung (pri obremenitvi Spannungsdehnung)
statični raztezek die Zeitdehngrenze
stopnja raztezka die Auslenkung, der Schlankheitsgrad

razvíden (-dna -o) adj. evidente, chiaro, manifesto:
razviden dokaz prova evidente
razvidna napaka errore evidente, manifesto
razvidni znaki segni chiari
nauk zgodbe je razviden la morale della favola è evidente
umetniki, pri katerih je Joyceov vpliv jasno razviden artisti in cui l'influsso joyceano è più che manifesto

razvláčiti (-im) | razvléči (-vléčem)

A) imperf., perf.

1. allungare, distendere, svolgere, tirare

2. disperdere, spargere, sparpagliare

3. pren. prolungare; tirare per le lunghe

B) razvláčiti se (-im se) | razvléči se (-vléčem se) imperf., perf. refl.

1. allungarsi, prolungarsi, tendersi, allargarsi:
pri pranju se je jopica razvlekla col lavaggio la camicetta si è allargata
diskusija se je razvlekla la discussione non finiva più

2. disperdersi

3. sparire, svanire:
oblaki so se razvlekli in pokazalo se je sonce le nuvole sono scomparse e il sole risplende

rdeča luč ženski spol das Rotlicht, das Rot; samo na semaforju: die Rotphase, das Rot
pri rdeči luči bei Rot, bei Rotlicht
voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

3. (o odzivu organizma) ▸ reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.

reaktant samostalnik
kemija (snov pri kemijski reakciji) ▸ reaktáns, reagáló anyag

reason² [ri:zn]

1. neprehodni glagol
razmišljati (about, of, on o)
modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati (from iz)
soditi, razsojati (on o)
diskutirati, debatirati (with z)

to reason about razmišljati o, diskutirati o
it is impossible to reason with him z njim ni mogoče diskutirati (debatirati)
to reason with oneself modrovati pri sebi

2. prehodni glagol
diskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up)
razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti (out od)
z razlogi napeljati, pregovoriti koga (into k)

I reasoned him out of his resolution pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklep
to reason oneself into sth. figurativno zapičiti, zagristi se v kaj
to reason s.o. into pregovoriti koga k (da kaj napravi)

rebate¹ [ribéit]

1. samostalnik
trgovina popust (pri prodajni ceni), rabat; odbitek (on na, pri)
zmanjšanje, oprostitev (davka); povračilo, povrnitev

2. prehodni glagol
(redko) zmanjšati, omiliti, ublažiti
trgovina dati popust, znižati (ceno); (redko) otopiti (nož)

rebound¹ [ribáund] samostalnik
odboj, odbijanje, odskok; povratno delovanje, povratni udarec, ponoven udarec, vračanje, delovanje proti, reakcija
figurativno preobrat; odmev, razleganje
figurativno razočaranje

on the rebound po udarcu
to take (to catch) s.o. on (at) the rebound ujeti koga pri odskoku, figurativno pregovoriti koga, da nekaj naredi na drugačen način, in to v trenutku, ko mu je spodletelo pri prvem poskusu; figurativno izkoristiti razočaranje kake osebe

recabar doseči, izprositi; zase pridobiti; izpeljati, izvesti, napraviti

recabar algo con (ali de) doseči svoj cilj pri kom

recalage [rəkalaž] masculin zavrnitev, odklonitev (pri izpitu)

recalage au bachot odklonitev pri maturi

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

receptīcius 3 (recipere)

1. dogovorjen, (i)zgovorjen, pridržan, stipuliran: servus recepticius Ca. ap. Gell. suženj, ki si ga je žena pri predaji dote pridržala kot izključno last, dos S., Ulp. dogovorjena (stipulirana) dota, za katero velja, da se v primeru smrti žene vrne oz. pripade prvotnemu lastniku.

2. k prevzemu sodeč, prevzemen, prejemen: actio Cod. I. prevzemna oz. dolgoprevzemna oz. odškodninska tožba = tožba proti menjalcu denarja zaradi plačila prevzetega tujega dolga.

rechamus -ī, m = trochlea superior prvi škripec pri dvigalu ali škripčevju: alligatur in summo troclea, quem etiam nonnulli rechamum dicunt Vitr., ad rechamum autem imum ferrei forfices religantur Vitr.

réchapper [rešape] verbe intransitif (srečno) uteči, prestati, srečno jo odnesti

j'ai réchappé à cette crise srečno sem prestal to krizo
nous avons réchappé de cette guerre, de cette maladie srečno smo prestali vojno, to bolezen
personne n'en a réchappé nihče se ni rešil, ni ostal živ (pri življenju) pri tem