Franja

Orgelspiel, das, orglanje, igranje na orgle

orgia (Orgia) -ōrum, n (gr. τὰ ὄργια)

1. órgije, nočno tajno praznovanje Bakhu na čast, Bakhov praznik, Bakhovo slavje: Pl., O., V., Cat., Sen. tr.

2. metaf.
a) vsako tajno bogočastje, tajno čaščenje, tajno bogoslužje, tajno praznovanje: Iuv., Stat.
b) tajnosti, skrivnosti: naturae Col., Itala orgia per Graios ferre choras Pr. ljubezenske skrivnosti v latinskem jeziku.

órglar -ja m
1. svirač na orguljama: koncert znanega -a
2. organist(a), orguljaš

órglarica ž sviračica na orguljama

órglati -am orguljati, svirati na orguljama

órglavec -vca m svirač na orguljama

oriel [ɔ́:riəl] samostalnik
arhitektura tin, altana, štrleče okence na strehi, zaprt balkon

orientālis -e (oriēns) vzhoden, jutrov(ski), na vzhodu (Vzhodu), na jutrovem (Jutrovem), z vzhoda (Vzhoda), z jutrovega (Jutrovega): auxilia, regna Iust., pericula et opera Iust., veritus Gell. vzhodnik, imperium Vop.; subst. orientālēs -ium, m vzhodnjaki, jutrovci, orientalci: Iust.

ōrnō -āre -āvī -ātum (iz *ōrd(i)nō)

1. opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), prirediti (prirejati): Pl., H., Lucr., Plin. iun. idr., posteaquam … aedificasset ornassetque classes Ci., classem, naves L., triremem armatis N. oskrbeti z moštvom (s posadko), exercitum L., aliquem armis V., magistratūs mulis L., divitiis Athenienses N., ornare et apparare convivium Ci., o. fugam Ter. pripravljati se na beg, provinciam Ci. ep., L., Suet. konzulu ali pretorjem odkazati posebna upravna sredstva (denar, čete, nižje uradnike); tako tudi o. consules, praetores Ci. ep.

2. (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti, (o)venčati, (o)kititi, lepo opremiti (opremljati), (o)lišpati, (na)lišpati: Pl., Ter., L., Pr., Hier. idr., templum, domum suam Ci., aliquem torque o. N., ornabant manilia collum O., ornabant cornua sertis V.; z gr. acc.: ornatus caput foliis V.; occ. (po)česati, (s)frizirati: capilli ornandi O., sollers ornare Cypassis O., nondum ornata capillos O.

3. metaf.
a) (o)krasiti, (o)lepšati, (na)lišpati, na svetlo postaviti (postavljati): orationem Ci., seditiones Ci. hvaliti, eorum studio et dignitate ornatur causa Ci., fuit ornandus in lege Maniliā Pompeius Ci.
b) pospešiti (pospeševati), odlikovati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), (po)častiti: civitatem omnibus rebus C., civitas meis beneficiis ornata Ci., pudor ornat aetatem Ci., o. eius mortem monumento Ci., ornare aliquem Ci. ali ornare et tollere aliquem Ci. ep., Suet. počastiti (in povzdigovati) koga, tj. pomagati komu do kake časti, častne službe. — Od tod adj. pt. pf. ōrnātus 3, adv. -ē

1. opravljen, opremljen, s potrebnim preskrbljen, oskrbljen: Pl., Ter., Auct. b. Afr., T. idr., equus L. ali asini Ca. obrzdan(i), elephantus N., ordinatissimus et paratissimus omnibus rebus Ci., ornatissimus exercitus N. kar najbolje oborožena, naves omni genere armorum ornatissimae C. zelo dobro opremljene z ladijskim orodjem, fundus ordinatissimus Ci.

2. metaf.
a) okrašen, olepšan, krasen, krasoten, ličen, lep, izboren, izvrsten, okrasen, ukrasen: Pl. idr., oratio Ci., o. in oratione N., ornati homines in dicendo et graves Ci. možje, ki znajo lepo in odločno (tehtno) govoriti, nihil ornatius agro bene culto Ci., ornate facere Ci., comparare magnifice et ornate convivium Ci., ornate loqui, dicere Ci., causas agere ornatius Ci., causam ornatissime et copiosissime defendere Ci.
b) časten, slavo prinašajoč, v čast komu, proslavljajoč koga: locus ad dicendum ornatissimus Ci., huic arti finitima est dicendi facultas et gratior et ornatior Ci.
c) (po)čaščen, čislan, spoštovan: testimoniis Ci., honoribus a senatu Ci., a nobis sum ornatus Ci., vir ornatus (naspr. non probatus) Val. Max., Syracusae urbs ornatissima Aug.; (kot naslov) velecenjen, velečastit, velespoštovan: ornatissimus adulescens, eques, civis Ci.

orteil [ɔrtɛj] masculin prst na nogi

(gros) orteil palec na nogi

ortoflorofrutticolo agg. agr. ki se nanaša na vrtnarstvo, cvetličarstvo in sadjarstvo:
mercato ortoflorofrutticolo vrtnarska, cvetličarska in sadjarska tržnica

orvietano

A) agg. geogr. orvietski, ki se nanaša na Orvieto

B) m (f -na) geogr. prebivalec (-lka) Orvieta

ōrza f navt.

1. vrv na jadru

2. ladijska stran proti vetru:
andare all'orza pluti proti vetru
tenersi all'orza držati se vetra

orzuelo moški spol medicina ječmen na očeh

osamáriti osàmārīm
1. osedlati s tovornim sedlom: osamariti magarca
2. ekspr. opehariti, na led speljati, nasankati: osamariti koga

osamélec -lca m
1. izolirana, izolovana uzvišica na ravnici
2. osamljeno drvo, osamljena stijena, stena, stanac kamen, živac kamen

ōsculor -ārī -ātus sum (ōsculum) poljubiti (poljubljati, poljubovati): Ter., N., Iust., Sen. ph., Sen. rh., Ambr. idr., mulierem Pl., consulem filium, simulacrum Ci., inter se Pl. poljubljati se, cum aliquo Pl. poljubljati se s kom, ljubkovati koga; occ. na srce pritisniti (pritiskati), obje(ma)ti, ljubkovati, (po)crkljati, (po)božati, (po)koketirati, spogledovati se: inimicum meum sic amplexabantur … sic me praesente osculabantur Ci. ep.; pren.: scientiam iuris tamquam filiolam osculari suam Ci.

Opomba: Star. obl. ausculor -āri(er): Pl., P. F., oscularier: Pl.

oséna ž
1. nijansa: cveti v vseh -ah
2. mrlja, lisa na dlaki, perju

osijècati òsijecām (ijek.), osécāti òsēcām (ek.)
I.
1. odsekovati, odrezovati
2. ocenjevati, na oko odmerjati: tako moja pamet osijeca potricu tako moja pamet ocenjuje škodo
3. slabo brati: a kada svoje pismo tako osijecaš, a da što bi s tudim činio
II. osijecati se zadirati se: osijecati se na koga

òsijevci òsjevākā (òsijevākā) m mn. (ijek.), òsēvci òsevākā (òsēvākā) m mn. (ek.) presevki, kar pri sejanju moke ostane na situ