Franja

Zadetki iskanja

  • pacha [paša] masculin (turški) paša; argot, marine komandant vojne ladje

    mener une vie de pacha, faire le pacha živeti kot paša
  • pachten Recht vzeti v zakup; figurativ (die Weisheit) gepachtet haben : als ob er (die Weisheit) gepachtet hätte kot bi bil edini (pameten), kot bi imel vso (pamet) v zakupu
  • Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

    1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

    2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

    3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

    4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.
  • pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
    1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
    2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
    3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
    4. šport. padec: skok s -om
    5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
    6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • padn|i (-a, -o) tehnika Fall- (kot der Fallwinkel, vod die Falleitung, cev das Fallrohr, utež das Fallgewicht)
  • padre m

    1. oče:
    padre adottivo krušni oče
    padre putativo domnevni oče
    di padre in figlio iz roda v rod
    fare da padre (a) biti komu kot oče
    come un padre očetovsko
    per via di padre po očetu

    2. ekst. oče:
    padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
    padre della patria oče naroda
    Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

    3.
    padri pl. predniki:
    il primo padre Adam

    4. pren. oče, začetnik

    5. relig. oče, redovnik:
    Santo Padre Sveti oče
    padri conciliari udeleženci koncila

    6. pren. stvarnik

    7. hist. patricij:
    padre coscritto senator
  • padrone m (f -na)

    1. gospodar:
    padrone di casa hišni gospodar
    salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
    padrone del vapore šalj. veleindustrialec

    2. delodajalec, podjetnik:
    cercar padrone iskati službo
    non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
    padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)

    3. (absolutni) gospodar, vladar:
    credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
    essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
    farla da padrone obnašati se kot gospodar
    sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
    essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
    PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo
  • paedagōgō -āre (gr. παιδαγωγῶ) kot (domači) učitelj otroke poučevati, vzgajati: ab eo … depulsum mamma paedagogandum accipit repotialis Liber Pac. ap. Fest.
  • pāgānus 3 (pāgus)

    1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: focus O., lex Plin.; subst. pāgāni -ōrum, m vaščani, podeželani, kmetje: nulli pagani aut montani Ci., pagani et oppidani Auct. b. Alx.

    2. occ. nevojaški, civilen: peculium Cod. I.; subst. pāgānus -ī, m nevojak, civilna oseba, civilist, zapečkar, filíster: milites et pagani Plin. iun., vos (sc. praetoriani), nisi vincitis, pagani T.

    3. metaf.
    a) kmečki, neolikan, neotesan, robat, neuk: cultus Plin. iun.
    b) malikovalski, neverski, poganski; kot subst. malikovalec, brezverec, pogan: Eccl. in pozni Icti.
  • pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

    pagar por anticipado vnaprej plačati
    pagar al contado plačati v gotovini
    pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
    pagar a la entrega plačati ob dobavi
    pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
    pagar posteriormente naknadno plačati
    pagar trabajando z delom (dolg) plačati
    pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
    hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
    ¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
    ¿cuánto paga? kakšna je cena?
    ¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
    quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
    pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)
  • paglavec samostalnik
    1. zoologija (žival) ▸ ebihal
    žabji paglavci ▸ ebihal

    2. lahko izraža negativen odnos (nagajiv otrok) ▸ csibész, csirkefogó, lókötő
    vaški paglavci ▸ falusi csibészek
    Mali paglavec se je raje igral in potepal, kot da bi vadil. ▸ A kis csirkefogó inkább játszott és csavargott, mintsem gyakorolt volna.
  • paglia

    A) f

    1. slama:
    balla di paglia bala slame
    paglia di legno embalažni skobljanci
    avere la coda di paglia pren. kaj skrivati, čutiti se krivega
    aver paglia in bocca pren. kaj vedeti, a molčati
    bruciare come la paglia goreti kot bakla
    è una paglia to je suhec, drobiž
    fuoco di paglia pren. kratkotrajen plamen, navdušenje
    sedia di paglia slamnata stolica
    uomo di paglia (prestanome) pren. slamnati mož

    2. obrt slamnat izdelek

    3. metal. progavost

    B) agg. invar. svetlorumen, svetlomoder:
    capelli color paglia svetlomodri lasje
  • pago moški spol plačilo, plača, mezda, nagrada, povračilo

    pago adicional doplačilo
    pago anticipado, pago previo predplačilo, naplačilo
    pago a cuenta naplačilo
    pago al contado plačilo v gotovini
    pago de una letra plačilo menice
    pago mensual mesečno (delno) plačilo
    pago parcial, pago a plazos delno plačilo, plačilo na obroke
    día de pago plačilni dan
    buen pago zahvala
    mal pago nehvaležnost
    previo pago pred-, na-plačilo
    de pago plačljiv, davku (carini) podvržen
    en pago (de) kot plačilo (za)
    anticipar el pago vnaprej plačati
    conceder un plazo para el pago dovoliti plačilni rok
    diferir el pago odložiti plačilo
    suspensión de pagos ustavitev plačil
  • paint2 [péint]

    1. prehodni glagol
    slikati, naslikati, barvati, pobarvati; pleskati, popleskati; lakirati, ličiti (avto)
    figurativno slikovito opisati, orisati
    medicina namazati (z mazilom, jodom itd.); naličiti, našminkati

    2. neprehodni glagol
    slikati, pleskati; ličiti se, šminkati se

    not so black as he is painted boljši kot pravijo
    sleng to paint the town red hrupno veseljačiti
    to paint the lily pretirano hvaliti, polepšati
    navtika, sleng to paint the lion sleči in namazati s katranom (kazen)
  • paiōlo m kotel:
    nero come il paiolo črn kot oglje
  • pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

    au pair za hrano in stanovanje
    pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
    une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
    au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
    hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
    de pair na isti stopnji, enak
    succès hors pair uspeh brez primere
    Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
    c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
    numéro masculin pair sodo število
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
    ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
    aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
    être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
    traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
    travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
    se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo
  • paja ženski spol slama, slamica, pleva, ničvredna stvar

    paja corta rezanica
    paja nueva sveža slama
    sombrero de paja slamnik
    la paja en el ojo ajeno pazder v tujem očesu
    no pesar una paja biti popolnoma nepomemben
    poner, echar paja nastiljati (konjem)
    a humo de pajas igraje lahko
    en quítame allá esas pajas, en daca las pajas v hipu, kot bi trenil
  • pájaro moški spol ptič; premetenec

    pájaro bobo pingvin
    pájaro carpintero žolna
    pájaro de cuenta lopov, (eleganten) pustolovski slepar
    pájaro gordo (fig) »velika živina«, ugledna oseba
    pájaro mosca kolibri
    pájaro niño pingvin; pitana gos
    más vale pájaro en mano que buitre volando bolje vrabec v roki kot golob na strehi
    matar dos pájaros de un tiro ubiti dve muhi z enim udarcem
    tener la cabeza a (ali llena de) pájaros biti vetrnjak
  • pajčevína toile ženski spol d'araignée

    lahek kot pajčevina arachnéen