pacha [paša] masculin (turški) paša; argot, marine komandant vojne ladje
mener une vie de pacha, faire le pacha živeti kot paša
Zadetki iskanja
- pachten Recht vzeti v zakup; figurativ (die Weisheit) gepachtet haben : als ob er (die Weisheit) gepachtet hätte kot bi bil edini (pameten), kot bi imel vso (pamet) v zakupu
- Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:
1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.
2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.
3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.
4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T. - pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - padn|i (-a, -o) tehnika Fall- (kot der Fallwinkel, vod die Falleitung, cev das Fallrohr, utež das Fallgewicht)
- padre m
1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu
2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje
3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam
4. pren. oče, začetnik
5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila
6. pren. stvarnik
7. hist. patricij:
padre coscritto senator - padrone m (f -na)
1. gospodar:
padrone di casa hišni gospodar
salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
padrone del vapore šalj. veleindustrialec
2. delodajalec, podjetnik:
cercar padrone iskati službo
non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)
3. (absolutni) gospodar, vladar:
credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
farla da padrone obnašati se kot gospodar
sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo - paedagōgō -āre (gr. παιδαγωγῶ) kot (domači) učitelj otroke poučevati, vzgajati: ab eo … depulsum mamma paedagogandum accipit repotialis Liber Pac. ap. Fest.
- pāgānus 3 (pāgus)
1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: focus O., lex Plin.; subst. pāgāni -ōrum, m vaščani, podeželani, kmetje: nulli pagani aut montani Ci., pagani et oppidani Auct. b. Alx.
2. occ. nevojaški, civilen: peculium Cod. I.; subst. pāgānus -ī, m nevojak, civilna oseba, civilist, zapečkar, filíster: milites et pagani Plin. iun., vos (sc. praetoriani), nisi vincitis, pagani T.
3. metaf.
a) kmečki, neolikan, neotesan, robat, neuk: cultus Plin. iun.
b) malikovalski, neverski, poganski; kot subst. malikovalec, brezverec, pogan: Eccl. in pozni Icti. - pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati
pagar por anticipado vnaprej plačati
pagar al contado plačati v gotovini
pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
pagar a la entrega plačati ob dobavi
pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
pagar posteriormente naknadno plačati
pagar trabajando z delom (dolg) plačati
pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
¿cuánto paga? kakšna je cena?
¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem) - paglavec samostalnik
1. zoologija (žival) ▸ ebihalžabji paglavci ▸ ebihal
2. lahko izraža negativen odnos (nagajiv otrok) ▸ csibész, csirkefogó, lókötővaški paglavci ▸ falusi csibészekMali paglavec se je raje igral in potepal, kot da bi vadil. ▸ A kis csirkefogó inkább játszott és csavargott, mintsem gyakorolt volna. - paglia
A) f
1. slama:
balla di paglia bala slame
paglia di legno embalažni skobljanci
avere la coda di paglia pren. kaj skrivati, čutiti se krivega
aver paglia in bocca pren. kaj vedeti, a molčati
bruciare come la paglia goreti kot bakla
è una paglia to je suhec, drobiž
fuoco di paglia pren. kratkotrajen plamen, navdušenje
sedia di paglia slamnata stolica
uomo di paglia (prestanome) pren. slamnati mož
2. obrt slamnat izdelek
3. metal. progavost
B) agg. invar. svetlorumen, svetlomoder:
capelli color paglia svetlomodri lasje - pago moški spol plačilo, plača, mezda, nagrada, povračilo
pago adicional doplačilo
pago anticipado, pago previo predplačilo, naplačilo
pago a cuenta naplačilo
pago al contado plačilo v gotovini
pago de una letra plačilo menice
pago mensual mesečno (delno) plačilo
pago parcial, pago a plazos delno plačilo, plačilo na obroke
día de pago plačilni dan
buen pago zahvala
mal pago nehvaležnost
previo pago pred-, na-plačilo
de pago plačljiv, davku (carini) podvržen
en pago (de) kot plačilo (za)
anticipar el pago vnaprej plačati
conceder un plazo para el pago dovoliti plačilni rok
diferir el pago odložiti plačilo
suspensión de pagos ustavitev plačil - paint2 [péint]
1. prehodni glagol
slikati, naslikati, barvati, pobarvati; pleskati, popleskati; lakirati, ličiti (avto)
figurativno slikovito opisati, orisati
medicina namazati (z mazilom, jodom itd.); naličiti, našminkati
2. neprehodni glagol
slikati, pleskati; ličiti se, šminkati se
not so black as he is painted boljši kot pravijo
sleng to paint the town red hrupno veseljačiti
to paint the lily pretirano hvaliti, polepšati
navtika, sleng to paint the lion sleči in namazati s katranom (kazen) - paiōlo m kotel:
nero come il paiolo črn kot oglje - pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)
au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo - paja ženski spol slama, slamica, pleva, ničvredna stvar
paja corta rezanica
paja nueva sveža slama
sombrero de paja slamnik
la paja en el ojo ajeno pazder v tujem očesu
no pesar una paja biti popolnoma nepomemben
poner, echar paja nastiljati (konjem)
a humo de pajas igraje lahko
en quítame allá esas pajas, en daca las pajas v hipu, kot bi trenil - pájaro moški spol ptič; premetenec
pájaro bobo pingvin
pájaro carpintero žolna
pájaro de cuenta lopov, (eleganten) pustolovski slepar
pájaro gordo (fig) »velika živina«, ugledna oseba
pájaro mosca kolibri
pájaro niño pingvin; pitana gos
más vale pájaro en mano que buitre volando bolje vrabec v roki kot golob na strehi
matar dos pájaros de un tiro ubiti dve muhi z enim udarcem
tener la cabeza a (ali llena de) pájaros biti vetrnjak - pajčevína toile ženski spol d'araignée
lahek kot pajčevina arachnéen