Franja

spomínjati

spominjati koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spominjati se česa recordar a/c, acordarse de a/c
če se prav spominjam si mal no recuerdo, si no estoy trascordado
kolikor se spominjam que yo recuerde; según puedo recordar
to me spominja na neko zgodbico esto me recuerda cierta historia
ne se več dobro spominjati trascordarse de a/c
to močnó spominja na Cankarja esto recuerda mucho a Cankar

spómniti

spómniti koga na kaj to remind someone of something, to put someone in mind of something
naj vas spomnim na... let me remind you of...
spomnite me, da oddam pismo na pošti! remind me to post the letter!
spómniti se to remember, to recollect, to recall to mind, arhaično to bethink oneself (da that)
se me ne spomnite? don't you remember me?
spomni me na mojo obljubo! remind me of my promise!
no, spomni se vendar! come on now, try to remember!
kolikor se morem spómniti as far as I can remember (ali recollect)
ne morem se spómniti vašega imena I can't recall your name
zdaj se spomnim! now I remember!
ne morem se spómniti, koga mislite I cannot remember the man you have in mind
nisem se mogel spómniti (prave) besede I was stuck for a word

spómniti

spomniti koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, faire penser quelqu'un à faire quelque chose
spomniti se česa se rappeler quelque chose, se souvenir de quelque chose
ne morem se spomniti njegovega imena je ne me souviens plus de son nom
ne spomnim se sedaj tega je ne m'en souviens pas pour l'instant
spomniti se koga v oporoki mettre (ali coucher) quelqu'un sur son testament

spómniti

spomniti koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spomniti koga (na to), da ... recordar a alg que...
spomniti koga na dano besedo coger a alg por la palabra
spomniti se česa acordarse de a/c, recordar a/c
ne spomnim se sedaj tega no lo recuerdo en este momento
spomniti se koga v oporoki legar a/c a alg

spondeō -ēre, spopondī, spōnsum (sor. z gr. σπένδω prinašam pitno daritev, v med. sklepam pogodbo (s slovesno pitno daritvijo), σπονδή pitna daritev)

1. (kot držpr. in jur. t.t.) po vsem pravem in slovesno obljubiti (obljubljati), obečati (obečavati), obetati, zavezati (zavezovati) se, obvezati (obvezovati) se, zaobljubiti (se), priseči (prisegati), zapriseči (zaprisegati); abs.: qui stulte spondet Ca. fr., quis spopondisse me dicit? Ci., spoponderunt consules, legati, quaestores, tribuni militum nominaque omnium, qui spoponderunt, exstant L.; z acc.: si quis, quod spopondit … non facit, … condemnatur Ci., illis spondere pacem L., fenoris tui, quod stipulanti spoponderam tibi, reliquam particulam percipe Col., qui spondet mille nummûm? P. Africanus ap. Gell.; v pass.: spondebatur aut pecunia aut filia nuptiarum causā (gl. spodaj pod 2. b)) Varr., pecunia sponsa Varr.; z ACI: si spopondissemus urbem hanc relicturum populum Romanum L., ego mea fide spondeo futurum, ut … Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. spōnsum -ī, n = spōnsiō
a) obljuba: sponsum negare H. krivoprisežno prelomiti.
b) pogodba, zaveza, zaveznost: Varr., ex sponso egit Ci. po pogodbi.

2. occ.
a) (pred sodnikom) zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti (zajamčevati), porokovati, biti porok: se quisque paratum ad spondendum Icilio ostendere L., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L.; v sup.: hic sponsum vocat H. me hoče za poroka, zahteva moje poroštvo, fraudator homines cum advocat sponsum improbos Ph., sponsum descendam, quia promisi Sen. ph.; s pro: quod pro Cornificio spopondisse dicit Ci. ep., ut ego doceo gratiosum esse in sua tribu Plancium, quod … pro multis spoponderit Ci., spondere levi (takemu, ki nima kredita) pro paupere H., pro iudicato (za obsojenca) Sen. ph.; z acc. (= za koga): sustine carnifex! adsum, quem spopondit Hyg.
b) hčer obljubiti (obljubljati, obetati) za ženo, zaročiti (zaročati): tuam sororem filio posco meo. Spondeo Pl., spondesne, miles, mihi hanc uxorem? Pl., sponden' (gl. opombo spodaj) tuam gnatam filio uxorem meo? Poeta ap. Varr., itidem spondebat Sulpicius ap. Gell.; v pass.: scis (sc. Pamphilam) sponsam mihi? Ter. Od tod subst. pt. pf. α) spōnsus -ī, m zaročenec, ženin: Tit. ap. Non., Ci. idr., cognito … paludamento sponsi L., quae tibi virginum sponso necato barbara serviet? H., impiae sponsos potuere duro perdere ferro! H.; pesn.: sponsi Penelopae H. snubci, snubači. β) spōnsa -ae, f zaročenka, nevesta: Kom., Iuv. idr., flebili sponsae iuvenemve raptum plorat et vires H., sponsus et sponsa Isid., sponsus sponsaque Icti.; preg.: suam cuique sponsam, mihi meam Atilius in Ci. ep. (Ad Atticum) = vsakemu po njegovem okusu.
c) vedežujoč (prerokujoč) obljubiti (obljubljati), obetati: illius et dites monitis spondentibus Indi Val. Fl., sponde adfore reges Val. Fl., de infante Scribonius mathematicus praeclara spopondit Suet.; o zvezdah: te fera nec quicquam placidum spondentia Martis sidera presserunt O.

3. metaf. sploh zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti, porokovati, porok biti: pater et filius ut tibi sponderent Ci. ep., non, si mihi Iuppiter auctor spondeat, hoc sperem V.; z acc.: iis honores et praemia spondere Ci., fortissimis legionibus pecunias, agros spopondistis Ci., nec solam spondere fidem (molčanja, molka) O., officium (uslužnost) commisso spondet amori O., impunitatem vitiis suis spondere Lact.; z acc. z de: quod ego non modo de me tibi spondere possum, sed de te etiam mihi Ci. ep., tantum sibi vel de viribus suis vel de fortuna spondentes Iust. toliko zatrdno si obetajoč, toliko zatrdno se nadejajoč, multa sibi de lenitudine Romana spondebant Amm.; z ACI: Pansa aut morte aut victoria se satisfacturum rei publicae spopondit Ci., eorum commoda curae nobis fore spondemus Ci., spondebantque animis … id quod instaret (sc. bellum) P. Cornelium finiturum L., spopondit Lacedaemonios eo nolle classe confligere, quod … N., at ego fide meā spondeo futurum ut omnia … invenias Plin. iun. slovesno ti dajem besedo; s samim inf.: oboedire praeceptis promptissime spoponderunt Amm.; occ. (o neživih subj.) zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotavljati, dati se (biti moč, moči se, smeti se) pričakovati kaj od česa: (sc. epistulae tuae) iam non promittunt de te, sed spondent Sen. ph., quod prope diem futurum spondet et virtus et fortuna vestra L., quod (sc. ingenium) magnum spondebat virum Iust.

Opomba: Spondēn' = spondēsne: Pl.; pf. tudi spepondī: Valerius Antias ap. Gell. (po Gell. tudi pri Ci. in C.), spondisti, sponderit: It., sponderis: Vulg., sponsis = spoponderis: Formula vetus ap. Fest.

sponge¹ [spʌndž] samostalnik
zoologija (morska) goba
vojska krpa za čiščenje cevi orožja; pranje, umitje, čiščente z gobo
medicina gobica (iz gaze); naraslo testo
figurativno zastonjkar, prisklednik, parazit; vrsta pudinga

to have a sponge down umiti se z gobo
to pass the sponge over figurativno izbrisati iz spomina, pozabiti (kaj)
to throw (to chuck, to toss) the sponge up figurativno opustiti boj (borbo) (pri boksanju); vreči puško v koruzo, priznati svoj poraz, opustiti (kaj)

sporéd programme, ZDA program

pomožni sporéd aid programme
sprememba sporéda change of programme
najvažnejša točka sporéda highlight
prodajalka sporédov programme seller
kaj je na sporédu? what's on (the programme)?
po sporédu according to the programme
na sporédu je zgodovinski film there is a historical film on
dati na sporéd to put (something) in (ali on) a programme

sporočil|o² srednji spol (-a …)

1. die Information, die Meldung, die Nachricht, die Mitteilung; (obvestilo komu) die Benachrichtigung, die Anzeige, po radiu, zvočniku: die Durchgabe, Durchsage (prometno Verkehrsdurchsage)
sporočilo osebam na poti der Reiseruf
radijsko sporočilo der Funkspruch, die Funkmeldung
sporočilo, da česa ni Leermeldung
sporočilo, da kaj ni opravljeno/da koga ni die Fehlanzeige
sporočilo, da koga iščejo die Suchmeldung
sporočilo o izgubi die Verlustmeldung
sporočilo o poroki die Vermählungsanzeige; Fernschreiben

2. (razglasitev) die Bekanntgabe, die Bekanntmachung
|
prekinitev oddajanja sporočil po radiu: die Funkstille
tajnost komunikacijskih sporočil das Fernmeldegeheimnis

sporočíti to communicate, to let know, to inform, to give notice, to announce, to report; to tell; (uradno) to notify (komu kaj someone of sth); to send word; arhaično to apprise, to advise; to give intelligence

sporočíti, da... to leave word that...
naj kaj sporočim? do you want to leave any message?
sporočíti o svojem prihodu to send word of one's arrival
sporoči mi! send me word!

sporočíti

sporočiti komu kaj faire connaître (ali savoir) quelque chose à quelqu'un, communiquer quelque chose à quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, mettre quelqu'un au courant de quelque chose, aviser, prévenir, avertir quelqu'un de quelque chose, annoncer quelque chose à quelqu'un; (uradno) notifier
nekaj vam imam sporočiti j'ai une communication à vous faire
sporočite mu moj(e) pozdrav(e) donnez-lui le bonjour de ma part, transmettez-lui mes amitiés

sport¹ [spɔ:t] samostalnik
šport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje
figurativno igrač(k)a, žrtev
figurativno predmet norčevanja, roganja
pogovorno športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina
pogovorno uživač, lahkoživec, gizdalin
zastarelo ljubimkanje; igračkanje
biologija žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spaček

in sport v šali, za šalo
an innocent sport nedolžna igra
the sport of waves (of Fortune) igrač(k)a valov (usode)
athletic sport lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanje
field sports šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)
what sport! kako zabavno! zelo zabavno!
it is but a sport for him to je le igrača (lahka stvar) zanj
to have good sport (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkam
have good sport! dober lov! veliko sreče pri lovu!
to make sport of s.o. rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti koga
to make sport for s.o. zabavati, spravljati v smeh koga
to say (to do) s.th. in sport reči (napraviti) kaj za šalo

spōrt

A) m

1. šport:
sport individuale, a squadre individualni, skupinski šport
sport bianco smučanje
fare dello sport, praticare lo sport ukvarjati se s športom

2. ekst. šport, zabava, kratek čas:
fare qcs. per sport delati kaj za zabavo

B) agg. invar. športen:
macchina sport športni avto

Sport, der, (-/e/s, -e/Sportarten) šport; Schulfach: telovadba, telesna vzgoja; Sport treiben ukvarjati se s športom; aus Sport za šport; sich einen Sport aus etwas machen figurativ početi (kaj) za šport/iz čistega veselja

sposóben capable, compétent, apte à, propre à, bon pour, qualifié pour, idoine

vsega sposoben capable de tout
sposoben konkurence compétitif, capable de soutenir la concurrence
opravilno sposoben (pravno) capable de contracter
sposoben za orožje bon pour le (ali apte au) service militaire, en état (ali en âge) de porter les armes
pravno sposoben habilité, possédant la capacité juridique, capable juridiquement
pridobitno sposoben capable de travailler (ali de gagner sa vie)
sposoben za službo apte au service, bon pour le service
sposoben za življenje viable
biti sposoben za avoir les qualités requises (ali la capacité, la compétence nécessaire) pour, (za kaj) être à même de faire quelque chose

spoznáti reconocer (po por) ; (uvideti) ver, darse cuenta de

spoznati kaj venir en conocimiento de a/c
spoznati za krivega (nekrivega, nedolžnega) (jur) (o sodniku) dictar fallo condenatorio (absolutorio), (o porotnikih) pronunciar veredicto de culpabilidad (de inculpabilidad)
dati se spoznati darse a conocer, fig descubrirse, quitarse la máscara
spoznati se s kom trabar (ali hacer) conocimiento con alg

spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein)

Sprache, die, (-, -n) jezik; figurativ govor; des Körpers, Tierkunde der Bienen: govorica; natürliche Sprache naravni jezik; künstliche Sprache umetni jezik; die gleiche Sprache sprechen govoriti isti jezik; eine andere Sprache sprechen govoriti drug jezik; eine deutliche Sprache sprechen vse povedati, Mensch: povedati brez ovinkov; die Sprache ist von... govor je o; die Sprache bleibt einem weg (človeku) zapre sapo; die Sprache verschlagen/rauben vzeti dar govora, ostati brez besed (es hat ihr die Sprache verschlagen ostala je brez besed) ; die Sprache auf etwas bringen speljati pogovor na (kaj);
an: an der Sprache erkennen spoznati po govoru (ugotoviti poreklo);
in: in sieben Sprachen schweigen molčati v vseh jezikih;
mit: mit der Sprache herausrücken priti z besedo na dan; heraus mit der Sprache Z besedo na dan!/Povej že enkrat!;
zu: zur Sprache bringen sprožiti, načeti, omeniti; zur Sprache kommen priti na dnevni red, biti omenjen

správiti (shraniti) conservar, guardar; reservar ; (pridelke) recolectar, recoger ; (pobotati) reconciliar

spraviti se (proč) irse, marcharse, escaparse
spraviti koga v sramoto cubrir de vergüenza a alg, ser la vergüenza de alg
spraviti na dan sacar a luz, descubrir, poner de manifiesto
spraviti v nevarnost poner en peligro
spraviti koga v obup desesperar a alg
spraviti v skladišče almacenar
spraviti s poti (odstraniti) remover, quitar
spraviti pod streho poner a cubierto
spraviti koga ob kaj privar de a/c a alg, hacer perder a alg a/c
spraviti skupaj (denar) reunir, allegar
spraviti (se) na varno poner(se) a salvo
spraviti se s kom reconciliarse con alg

sprédati (-am) | sprêsti (sprêdem) imperf., perf.

1. tekst. filare, ridurre il filo:
spresti v volno, svilo filare la lana, la seta

2. filare, tessere:
pajek sprede mrežo il ragno fila la ragnatela
pren. spredati zgodbe raccontare storie

3. pren. ordire:
spresti načrt ordire un piano
kaj spresti v glavi inventare qcs. (di sana pianta)
pren. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe il fatto diede spunto a una ragnatela di storie

spreglédati ouvrir les yeux, commencer à voir clair

spregledati komu kaj (prizanesti, odpustiti) passer quelque chose à quelqu'un, fermer l'œil sur quelque chose, avoir de l'indulgence pour quelqu'un, pardonner quelque chose à quelqu'un
spregledati kaj ne pas voir, ne pas remarquer, laisser échapper, (pri branju) sauter, omettre, passer (en lisant)
spregledati koga découvrir les manigances (ali les menées) de quelqu'un, voir clair dans le jeu de quelqu'un
spregledal je ses yeux se sont dessillés, les écailles lui sont tombées des yeux
to sem spregledal cela m'a échappé