Franja

βελτίων 2, adv. βέλτιον (comp. k ἀγαθός) [Et. slov. boljši, lat. de-bilis, brez moči] (moralno) boljši, hrabrejši, spretnejši, koristnejši, izvrstnejši, plemenitejši; οἱ βελτίονες boljari, aristokrati.

βιο-στερής 2 (στερέω) poet. potrebnega živeža oropan, brez hrane, potreben.

βλάπτω [fut. βλάψω, aor. ἔβλαψα, pf. βέβλαφα, pass. βέβλαμμαι, aor. ἐβλάβην in ἐβλάφθην, fut. βλαβήσομαι in βλάψομαι (s pas. pom.), ep. aor. p. 3 pl. βλάβεν] 1. škodujem komu τινά, poškodujem, ranim, ohromim (-iti); βεβλαμμένος ἦτορ življenja oropan = ubit; τινά τι oškodujem koga v čem. 2. zadržujem ἅρματα, oviram, slabim; τινά τινος koga v čem, γούνατα βλάβεται kolena se šibe; pass. zapletem se v kaj, ἐν ὄζῳ zadržujejo me v, κατὰ κλόνον zaostanem v bojnem metežu, zapletem se v bojni metež; spotikam se ob kaj ἀσπίδι. 3. varam, mamim, slepim, zmešam, slepim τινὰ (φρένας in brez φρένας); βλαφθείς zmešan.

βρίζω ep. poet. 1. dremljem, spim. 2. obotavljam se, mudim se, sem brez dela.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

γυμνός 3 [Et. iz podstave nogwnós ali nogwmós, slov. nag, nem. nackt, lat. nudus iz nogwedhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen τόξον, ὀιστός. 2. a) lahkooblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; τὰ γυμνά nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa ὅπλων.

γυμνόω (γυμνός) 1. act. razgalim, raz-, odkrivam, slačim, razorožim, oropam. 2. pass. razgalim se, od-, razkrijem se, slačim se, sem razgaljen; sem brez orožja ali nezavarovan; ξίφος γυμνωθέν gol, iz nožnice potegnjen meč.

δεῖ³ impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).

δέομαι⁴ (med. k δέω ²) d. p. [fut. δεήσομαι, aor. ἐδεήθην, pf. δεδέημαι, ep. δεύομαι] 1. manjka mi česa, nimam česa, sem brez česa, potrebujem, τινός τι koga v čem, οὐδὲν ὑμῶν δέομαι prav nič vas ne potrebujem, τὸ δεῖσθαι potreba, siromaštvo, ubožnost; οἱ δεόμενοί τινος ki želijo s kom govoriti, ki se oglase za avdijenco. 2. želim, prosim, zahtevam τί τινος, παρά τινος, z inf. in acc. c. inf.; τί δεόμενοι ἥκετε; s kakšnim namenom ste prišli?

δέω², ep. δεύω [Et. kor. deus, staroind. dōšas "nedostatek". – Obl. fut. δεήσω, aor. ἐδέησα, pf. δεδέηκα] pogrešam, manjka mi česa, potrebujem, treba mi je, sem brez česa τινός a) ὀλίγου ἐδέησα καταλευσθῆναι malo je manjkalo, da bi bil kamenan = skoraj bi bil kamenan, τοσούτου δέω toliko manjka, da (inf. in ὥστε), μικροῦ δέω malo manjka, da; πολλοῦ δέω mnogo manjka, da = nikakor ne; abs. inf. ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, μικρᾶς ῥοπῆς ἐδέησε γενέσθαι to bi se bilo prav lahko zgodilo; b) pri števnikih s pt. πεντήκοντα δυοῖν δέοντα ἔτη 50 let manj dve leti = 48; δυοῖν δέοντα τεσσαράκοντα = 38; δυοῖν δεούσαις εἴκοσιν ναυσίν z 18 ladjami.

δῆθεν adv. 1. na videz, dozdevno, češ, seveda, kajpada, pogosto ironično. 2. časovno: odslej, od sedaj. 3. očividno, brez dvoma.

δηλα-δή (δῆλος + δή) adv. očividno, kajpada, seveda, gotovo, brez dvoma.

δήλησις, εως, ἡ (δηλέομαι) ion. škoda, poškodovanje, poškodba; ἐπὶ δηλήσῑ v pogubo; ἐπ' οὐδεμιῇ δηλήσῑ brez sovražnega namena.

δημ-ηγόρος, ὁ (ἀγορεύω) narodni (ljudski, državni) govornik, (kdor se trudi, se brez ozira na resnico s svojim govorom prikupiti narodu).

δή-που adv. pač, saj, brez dvoma, gotovo, οὐ δήπου pač ne, menda ne.

δήπου-θεν adv. pač zares, brez dvoma.

δια-κρῑ́νω (gl. κρίνω) [aor. pass. ep. διεκρίνθην, inf. διακρινθήμεναι; fut. pass. διακριθήσομαι, ep. ion. med. διακρινέομαι] I. act. 1. razločim, razdružim, razslavim, ločim αἰπόλια, τινὰ ἀπό τινος. 2. razstavim v dele, razberem, izberem, dam prednost, τίς σε διακρίνει kdo ti daje prednost NT. 3. razlikujem, ločim σῆμα, οὐδένα διακρίνων brez ozira na osebo, οὐδὲν διεκέκριτο nobenega razločka niso delali. 4. odločim, razsodim, izrečem sodbo NT; pomirim, poravnam νεῖκος, dokončam πόλεμον. 5. presojam, priznam. II. med. in pass. 1. a) ločijo me, ločim se, pretrgam boj ἐκ τῆς ναυμαχίης, odpadem od koga ἀπό τινος, διακεκριμένοι ločeni, posebej; b) razidem se; c) borim se, merim se s kom μάχῃ πρός τινα, τινί NT; d) pomirim se, spravim se s kom; e) dvomim NT. 2. odloči se kaj.

δίφρος, ὁ [Et. δί + φρ-, kor. bher, φέρω] 1. vozni sedež, (bojni, popotni) voz. 2. sedež, stol (brez naslonila).

δίχα [Et. podaljš. δί] 1. adv. a) narazen, v dva dela razdeljeno ali ločeno, na dvoje, vsaksebi, ἠρίθμεον razdelil sem jih na dve krdeli; δίχα πρίω razžagam, δίχα ποιέω ločim, delim, δίχα ἐκ πάντων popolnoma sam, pred vsemi drugimi; b) nesložno, različno, nasprotno, δίχα σῆς γνώμης drugače nego ti misliš; δίχα γίγνομαί τινος ločim se od koga, δίχα αἱ γνῶμαι ἐγίγνοντο mnenja so bila različna. 2. praep. z gen. (nav. zapostavljen) ločen od, daleč od, brez, πόλεως brez zapovedi (ukaza) meščanstva.

δολιχός 3 [Et. lat. in-dulgeo, prv. pom. vztrajam; slov. dolg, gršk. ἐνδελεχής vztrajen] ep. dolg, dolgotrajen, δολιχὸν κατατείνουσι τὸν λόγον govore brez prestanka.