Franja

fuerte močno, glasno, izdatno

jugar fuerte visoko igrati
llamar fuerte krepko (po)trkati

fuerza ženski spol (telesna) moč, sila; odločnost, pogum; nasilje; posilstvo; trdnjava; vojna sila

fuerza de la costumbre moč navade
fuerza mayor višja sila
fuerza motriz gonilna sila
fuerza de sangre živalska, konjska sila; polnokrvnost
fuerza de tracción vlečna sila
fuerza de vapor parna sila
es fuerza potrebno je, treba je
hacer fuerza a alg. koga prisiliti, koga skušati prepričati
usar de fuerza uporabiti silo
a fuerza de s pomočjo, s
a fuerza de armas z oboroženo silo
a fuerza de brazos z marljivim delom; s silo
a fuerza de manos z vztrajnostjo
a fuerza de tiempo sčasoma
a viva fuerza, con toda la fuerza z vso silo, siloma
a la fuerza neobhodno; vsekakor; samoumevno
a la fuerza ahorcan sila kola lomi
fuerza a fuerza z vso silo
en fuerza de s pomočjo, s; po, zaradi
por fuerza s silo, siloma, nasilno; vsekakor; samoumevno
fuerzas pl vojna sila
fuerzas aéreas zračne sile
fuerzas armadas oborožene sile
fuerzas navales pomorske sile
cobrar fuerzas zbirati moči; ozdraveti
dar fuerzas krepiti
sacar fuerzas de flaqueza iz nuje napraviti krepost; ojunačiti se

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

fuga -ae, f (fugere; prim. gr. φυγή, φύζα beg)

1. beg, pobeg, ubeg: ne qua spes in fuga relinqueretur Ci., fugā salutem petere C., N. ali in fuga sibi subsidium ponere C. rešitve si iskati v begu, fugā se recipere ad aliquem C. bežeč umakniti se, toda ex fuga se recipere Ci., C. oddahniti si po begu; esse in fuga N. biti na begu, fugā periculum evitare N., cum plerique ex fuga se in templum Minervae coniecissent N. z bega = na begu, bežeč, reliquos e fuga colligere N., ex fuga (po begu) regem sequi S., si hoc profectio et non fuga est L. S subjektnim gen.: f. hostium Ci., Marii f. N., Antonii a Mutina fuga Vell., equi Iust.; toda: f. Italiae C. beg po Italiji; redko v pl.: fugae proximorum Ci., servorum H., fugae celeres H. bežni brzohodi. Rekla: aliquem in fugam vertere, avertere L. ali convertere, conicere, dare C. ali agere Iust. koga v beg pognati, zapoditi; v pass.: hostium acies in fugam convertitur C., in fugam verti Iust.; refl.: in fugam se conferre Ci. ali se conicere Ci., C. ali se dare Ci. ali se covertere C. ali se fundere, se effundere ali effundi L. v beg se spustiti (obrniti), zbežati, pobegniti = fugae se dare Ci. ep. ali se (membra O.) mandare C. ali se commendare Auct. b. Afr. ali se committere Vell. = fugam capere, petere C. ali fugam dare V. ali (zgledujoč se po reklu hosti terga dare) fugae terga dare, praebere O. ali fugam facere S., L. (fugam facere Ci., L. tudi = v beg zagnati), toda: quas iste tum fugas fecerit Ci. kake bege je povzročil, fugam sistere (ustaviti) L., Val. Max., non posse sisti fugam Cu., fuga passim fieri coepta est. L. beg je začel postajati splošen; pooseb. Fuga -ae, f boginja bega, Fuga, Beža; Mars immisit Fugam Teucris V.; meton. priložnost, prilika ali pripomočki (sredstva) za beg: fugam quaerebamus Ci., alicui fugam dare V., H., Hyg., Dig. dati komu priložnost za beg, fugam reperire V., fugam explicare L., alicui fugam claudere L., O., oravi fugam O.; pren.: alia fuga honoris L., quaere fugam morbi H. glej, da bolezni uideš; meton. v pl. = begun(c)i, ubežniki: signa fugarum Col. poet., plane fugae merae Petr. pravi strahopetci.

2. occ.
a) beg iz domovine (iz dežele), (prostovoljno) pregnanstvo, potovanje v pregnanstvo, sploh pregnanstvo, izgon: Fl., Iust., f. Aristidis, Metelli Ci., Themistocli fuga reditusque Ci., cuius (Marii) fugam pecuniā sublevavit N., semperne in sanguine, ferro, fuga versabimur? S., patuit quibusdam volentibus fuga aut in exsilium acti sunt L. prostovoljno ali pa prisilno pregnanstvo, ultima sed iustae nox erat illa fugae O., adulterosque earum morte aut fuga punivit T., latā fugā damnari Amm. obsojen biti na pregnanstvo v določenem kraju; pl.: quotiens fugas et caedes iussit princeps T., tot nobilissimarum feminarum exilia et fugas vidit T. videl je toliko … žensk, ki so živele v prisilnem ali prostovoljnem pregnanstvu; meton. kraj pregnanstva: mihi quaevis fuga quam illa provincia est optatior Ci., ut propior patriae sit fuga nostra, roga O., exulet et toto quaerat in orbe fugam O.
b) pesn. bežna naglica, hitrost, hiter tek, hitra vožnja: Sen. tr., Lucan., Stat., fuga cervis a patribus datur Lucr., nulla tuos currus fuga equorum prodidit V., exspectat facilem fugam (navium) V., f. temporum H. ali temporis Col. bežni (minljivi) čas, cuius (equi) clara fuga Iuv., tanta fuga est Sil.; tudi = blodnja, tavanje: vita semper iis in fuga est Amm.; v adv. abl. fugā (kakor gr. adv. φυγῇ) = v naglici, z naglico, naglo: fugā secuit … arcum V., ardet abire fugā V., ille volat simul arva fugā, simul aequora verrens V., volucremque fuga praevertitur Hebrum V., sic ipsa fugā secat ultima Pristis aequora V., se concitare fugā Val. Fl.

3. metaf. (z objektnim gen.) želja izogniti se čemu, odpor proti, strah pred, izogibanje: f. bellandi, laboris litterae vastioris Ci., turpis fugā mortis omni est morte peior Ci., f. pericli, malorum V., culpae H.

fulci-pedia -ae, f (fulcīre in pēs) (pijana) ženska, ki potrebuje oporo za svoje noge, ženska, ki se opoteka, ki se maje (= opotekalka, svepalka, vagutalka): Petr. Po drugih: ženska, ki nosi visoke pete, ošabnica.

fulgur -guris (-goris), abl. sg. (po domnevi nekaterih) fulgere: Lucr. (4, 190), pl. v enem izmed rokopisov fulgera (fulgēre)

1. blisk, bliskavica: Iuv., Amm., aut monstra aut fulgora Ci., fulgura fiunt Lucr., tonitruque et fulgure terruit orbem O., fulgura (bliskavico) ventis addidit et tonitrūs et inevitabile fulmen (strelo) O., fulguribus praestringentibus aciem oculorum L., emicare fulgura … coeperunt Cu., quod moenibus cingebatur, … fulguribus discretum est T.

2. (= fulmen) strela: Suet., Vop., icti flammas ut fulguris halent pectore perfixo Lucr., caelo acciderunt fulgura V., feriuntque summos fulgura montes H., oculos ingesto fulgore clausit Lucan., publica fulgura condere Iuv. (gl. condō II., 1., occ., b., obr.), fulgur procurare Suet.; pren. o zmaju: ille suis haec vibrat fulgura cristis Val. Fl.

3. metaf. blesk, bleščanje, sij, plamen: flammāï, solis Lucr., Aetnaeo fulgur ab igne O., f. galeae Cl.

fulgurātus 3 (fulgur) od strele zadet, subst. fulgurāta -ōrum, n stvari, ki jih je strela zadela: quid, quod omnibus fulguratis (po drugih fulguritis, gl. fulguriō) odor sulphuris inest? Sen. ph.

fullōnius 3 (fullō) = fullōnicus: ars Plin., Non., creta, spina, urina Plin., saltus Sen. ph. skakanje pri valjanju; šalj.: cras mihi potandus fructus est fullonius Pl. jutri se moram (gospodarju) dati z nogami teptati (= našeškati). Subst.

1. fullōnia -ae, f valjavstvo, valjavsko rokodelstvo: didicisse fulloniam (po drugih fullonicam) Pl.

2. fullōnium -iī, n. valjavnica, valjavčeva delavnica: Amm.

fulmineus 3 (fulmen)

1. bliskov, strelen, bliska ali strele: ignis Lucr., ictus H., fulmineis ardescunt ignibus undae O., Romulus … fulmineo periit … ictu O. po streli z gromom, f. fragor Val. Fl.

2. metaf. blisku ali streli podoben, poguben, morilen, smrtonosen: ensis V., Mnestheus V. besneč kot gromska strela, sicut aper … fulmineo celeres dissipat ore canes O., (aper) oblitus sanguine rictūs fulmineos (gr. acc.) O., f. dentes Ph., f. iubar Petr. poet., f. dextra Val. Fl., ira Sil., iter Cl.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

fumer [füme] verbe intransitif kaditi se; populaire besneti, biti besen; verbe transitif kaditi, prekaditi, prekajevati; gnojiti

il ne fume jamais on ne kadi
fumer des cigarettes, la pipe kaditi cigarete, pipo
les cendres fument, la soupe fume pepel, juha se kadi
fumer de la viande, du poisson, le jambon prekaditi, prekajevati meso, ribe, gnjat
fumer la terre, un champ (po)gnojiti zemljo, njivo
défense de fumer! kaditi prepovedano!

fumo

A) m

1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

3. para:
il fumo della pentola para iz lonca

4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva

fūnālis -e (fūnis)

1. k vrvi (motvozu) spadajoč, vrvi (gen. sg.): stridor f. Prud. vrvi (motvoza) ob prači; subst. fūnāle -is, n vrv (motvoz) ob prači: funda media duo funalia (po drugi verziji: scutalia) imparia habebat L.

2. occ.
a) na vrvi viseč; subst. fūnāle -is, n lestenec: Cl., lampadibus densum f. O.
b) iz vrvi narejen, npr. cereus f. voščena sveča, voščena plamenica iz vrvi, voščenica, plamenica: (C. Duellius) delectabatur cereo funali et tibicine Ci., Gaius autem Duellius … ad funalem cereum praeeunte tibicine … a cena domum reverti solitus est Val. Max.; enako tudi candela f. Serv. in subst. fūnāle -is, n: noctem flammis funalia vincunt V., hic ponite lucida funalia H., clara funalia Sil., praelucere funalia iussit Fl.; metaf. luč, svetilo: tuae luculentae sapientiae funalia Fulg.
c) ob vrvi (vožincu) hodeč: equus Hyg., Suet., Stat., Aus. pripreženec (= konj, ki ne vleče v jarmu kakor equus iugarius).

fundālis -e (funda) = fundae (gen.) pračen, prače (gen.): fundalis (po drugih funalis) stridor Prud.

Fundānius 3 Fundánij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. M. (po drugih C.) Fundanius Mark (Gaj) Fundanij, Pompejev pristaš, pozneje Cezarjev, prijatelj Cicerona, ki ga je zagovarjal v neki pravdi l. 66: Ci. ep., Q., Ci.

2. C. Fund. Gaj Fund., Varonov tast, in Fundānia -ae, f. Fundanija, Varonova soproga: Varr.

3. Fundanius, pesnik komedij, Horacijev sodobnik in Mecenatov prijatelj: H. — Od tod adj. Fundāniānus 3 fundanijski; subst. Fundāniāna -ae, f. (sc. oratio) Ciceronov govor za Fundanija: Serv.

Fundī -ōrum, m Fúndi (zdaj Fondi) obrežno mesto v južnem Laciju z okolico, ki je slovela po dobrem vinu: Ci. ep., H., L., Mel., Suet. — Od tod adj. Fundānus 3 fundanski: ager Ci., solum O., lacus, vina Plin., Amyclae Mart. fundansko ozemlje mesta Amikel. Subst.
a) Fundānī -ōrum, m Fundani: L.
b) Fundāna -ōrum, n (sc. vina) fundanska vina: Mart.

fündig: fündig werden najti, končno najti (po dolgem iskanju)

fünft: zu fünft v petero, po pet; wir waren zu fünft pet nas je bilo

fungo m (pl. -ghi) bot. goba:
fungo edule užitna goba
fungo velenoso strupena goba
risotto coi funghi gobova rižota
a fungo v obliki gobe, gobast
venire su come i funghi pren. rasti kot gobe po dežju
prendere il fungo pren. razhuditi se
fungo atomico atomska goba

fungor, fungī, fūnctus sum, prvotno = znebiti (oprostiti), rešiti se česa, zato večinoma v zvezi z abl.; od tod

1. baviti se, ukvarjati se s čim, kaj opravljati, dopolniti, izpolniti, vršiti, izvrševati, oskrbovati, čemu zadostiti: officiis iustitiae Ci., alter officio fungitur boni senatoris Ci., amicus officio parum functus Ci. ki ni storil svoje dolžnosti, f. officio rhetoris Q., consonantium Q., barbarorum more fungi N. ravnati se po barbarskih šegah, stipendio functum esse Hirt. doslužen vojak biti, vice cotis f. H. nadomeščati brus, služiti za brus, virtute functi duces H. ki so izkazali, omni virtute functa Q., caede mariti f. O. umor izvršiti, epulis (dapibus) functi O. ko so končali pojedino, po pojedini, mandato f. O. sporočiti, novus focus accenso fungitur igne O. ima ogenj, pro somno lacrimis oculi funguntur O. namesto spanja stopajo solze v oči, f. duplici numero militum Vell. dati, directā quoque acie (bitko na planem) feliciter functi Vell., cum eo sumptu res publ. fungatur T. ker te stroške zalaga (plačuje), ea legatio gaudio fungeretur T. naj bi izrazilo veselje; poseb. posel (posle), častne službe opravljati, službovati, služiti komu: f. munere C., N., T., muneribus corporis Ci., possunt aliquando oculi non fungi suo munere Ci., f. aedilicio munere, aedilitate Ci., si quo (munere) forte fungitur Ci., f. summis honoribus N., legationibus Q., consulatu, praetura, magisterio Suet., iudicis partibus Plin. iun. Star. z acc., a klas. le v gerundivnem skladu: f. munus Pl., munera Luc., militare munus fungens N., f. suprema … munera T., senatoria munera Suet., officium Kom., hominum officia T., sine me fungi fortunas meas Pl., in omni munere fungendo Ci., militia fungenda L.; pt. pf. s pass. pomenom: nondum functo monumento Paul. (Dig.), ministeria perperam functa Tert. Abs.: fungi sine corpore nulla potest res Lucr. delati in trpeti, f. cum corpore Lucr., f. pro fultura Col. služiti za … , ex more Aus., sepulcrum functum Icti. ki je v njem že mrtvec ležal.

2. kaj doseči, — dobiti, deležen biti česa: ter aevo functus (Nestor) H. ki je učakal (doživel) tri rodove, simulacra functa sepulcris O. ki so dobile pogreb; occ.
a) kaj pretrpeti, prebiti, prestati, dovršiti: f. laboribus H., periculis Iust., morte O., Vell. ali fato O., Val. Max., Q., Suet. ali vitā Gell., Icti., Lact. umreti, functus morte O. mrtvec, functo longissima statione mortali Vell.; z acc.: mala multa animus contage fungitur eius Lucr., neque ab ictu fungitur hilum Lucr. in ne trpi nič od udarca, in se nič ne (z)meni za udarec, f. diem Iust.; abs. pt. pf. fūnctī -ōrum, m = defuncti umrli, rajni(ki): Sen. tr., Stat., Aus.
b) s pass. pomenom = ceniti se, vrednost imeti, veljati: pretia rerum … communiter funguntur, ait pretia rerum communiter fungi Paul. (Dig.). — Act. soobl. fungō -ere: Luc.