Franja

zvečíne adv.

1. perlopiù:
pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica

zvér (-í) f

1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva

2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane

zverjad samostalnik
1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.

2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék.

zvést faithful; true; loyal; devoted

zelo zvést trueblue
zvést (dosleden) samemu sebi true to oneself
izgubil sem zvéstega prijatelja I lost a true friend
ostati zvést svojim načelom to remain true to one's principles
on je zvést svoji besedi, obljubi he is true to his word, to his promise
oni so zvésti svoji obljubi they abide by (ali they keep) their promise
ostati zvést prijatelju to stick to (ali by) a fiend
bila je zvésta svojemu soprogu she was faithful to her husband
zvést služabnik faithful (trusty) servant

zvézati to bind (up); to tie together; to fasten; to connect (z with, to); to combine; to couple

zvézati komu roke to tie someone's hands (tudi figurativno)
zvezali so mu roke in noge he was bound hand and foot
zvezanih rok in nog tied hand and foot
zvežite me (telefonično) s štev. 15-13, prosim! please connect me with number 15-13
napačno ste me (telefonično) zvezali you gave me the wrong number

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede

zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare:
zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
zvišati plače aumentare gli stipendi
zvišati kazen aggravare la pena
zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.

B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita

zvodíti (zvódim) perf. knjiž.

1. (speljati, pripeljati) portare, condurre

2. (zapeljati) fuorviare

3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno

4. arruffianare:
knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn.

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato

zvŕst (-í) f

1. specie, varietà:
slikarske, umetnostne zvrsti varietà pittoriche, artistiche
zvrsti zabavne glasbe varietà di musica leggera

2. lingv. linguaggio settoriale, sottocodice:
proučevati jezikovne zvrsti studiare i linguaggi settoriali
pejor. časopisna, politična zvrst (jezika) linguaggio giornalisitico, politico; pejor. giornalese, politichese

3. lit. (književna zvrst) genere (letterario):
ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko, dramatiko si occupa di tutti i generi letterari: poesia lirica, epica e drammaturgia

4. agr. sorta, specie:
zvrsti jabolk, pšenice sorta di mele, di grano

5. gozd. varietà:
zvrst drevesne vrste varietà di specie arborea

6. voj. arma:
sodelovale so vse zvrsti vojske: kopenska vojska, mornarica in letalstvo hanno partecipato tutte e tre le armi: esercito di terra, marina e aviazione

zwei dva, dve; zu zwei po dva, v dvoje; ein, zwei ... nekaj ...; mit zwei/drei Worten v nekaj besedah; für zwei trinken, essen usw.: za dva; dazu gehören zwei za to sta potrebna dva; so sicher wie zwei mal zwei vier ist tako gotovo, kot je dva krat dva štiri; wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte kjer se kregata dva, tretji dobiček ima

zwitschern žgoleti, žvrgoleti, ščebetati, cvrčati; einen zwitschern zvrniti kozarček; wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen kar stari store, se mladi nauče

žal² [žau]

1.
biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
žal mi je, da sem … ich bereue es, …
postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen

2.
žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)

3.
žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …

4.
ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)

5.
biti žal za kom/čim
biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern

žálosten sad; mournful; afflicted; melancholy; sorrowful; joyless; gloomy; dismal; downcast; (beden) wretched

žálosten pogled deplorable sight
to so žálostne novice this is sad news
tako sem žálosten zaradi tega I am so sorry (ali sad) to hear (oziroma to see) it
ona je vedno žálostna she is always miserable
žálostna nesreča a sad accident
žálostno pri tem je, da... the sad part of it is that...
biti v žálostnem (bednem) položaju to be in a sorry plight

žalovalka samostalnik
1. (ženska, ki žaluje) ▸ gyászoló, siratóasszony
Včasih se zgodi, da se žalovalka zgrudi na krsto ljubljene osebe. ▸ Néha megtörténik, hogy a gyászoló asszony a szeretett személy koporsójára borul.
Iz daljave se je skozi okna palače razlegalo turobno petje žalovalk, ki so objokovale kraljevo smrt. ▸ A palota ablakain keresztül a távolból beszűrődött a siratóasszonyok éneke, akik a halott királyt siratták.

2. zoologija Gymnocorymbus ternetzi (riba) ▸ fekete tetra

žaréti être incandescent (ali rouge) , brûler (tudi figurativno) ; (nebo, planine) être embrasé, rougeoyer; rayonner (tudi figurativno) , resplendir, briller

lica so mu žarela v veselju, od veselja son visage rayonnait (ali était rayonnant, était radieux, resplendissait) de joie

žarnica samostalnik
(pripomoček za osvetlitev) ▸ villanykörte, égő, izzóNavadnih žarnic za javno razsvetljavo ne uporabljamo več, vsa svetila, ki jih uporabljamo, pa so preskušena, da ne slepijo. ▸ Közönséges villanykörtét már nem használunk a közvilágításban, az összes általunk használt világítótest bevizsgált, hogy ne vakítson.
Povezane iztočnice: halogenska žarnica, varčna žarnica

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

že [é]

1. časovno, mera: schon, bereits

2. poudarjalno, omejevalno: schon
če že wenn schon

3.
že enkrat (končno) schon einmal, (vendarle) doch einmal (pridi že enkrat komm doch einmal)

4. (pač) wohl
bo že tako es wird wohl so sein
že ne bestimmt nicht (jaz že ne ich bestimmt nicht)

5.
že tako (takointako) sowieso

6.
kdo/kako že (wer/wie) doch

7.
bo že! es geht irgendwie

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela