Franja

ouî-dire [widir] masculin, invariable

des ouî-dire govorice
par ouî-dire po govoricah
apprendre, savoir quelque chose par ouî-dire zvedeti, vedeti kaj po pripovedovanju drugih, kot smo od drugih slišali

ouragan [uragɑ̃] masculin orkan, vihar, burja

déchaîner un ouragan de protestations sprožiti vihar protestov
arriver en ouragan privihrati kot burja, naglo priti

ours [urs] masculin medved; figuré godrnjač

ours blanc, brun beli, rjavi medved
ours en peluche medvedek (igrača)
ours mal léché (figuré) neotesanec; človek, ki ne mara družbe
tourner comme un ours en cage (familier) hoditi sem in tja brez razloga
vivre en ours živeti kot divjak

outre¹ [utr] féminin (usnjen) meh

une outre pleine d'eau, de vin poln meh vode, vina
gonflé comme une outre napihnjen kot meh; zelo poln

outsit^* [autsít] prehodni glagol
predolgo sedeti, predolgo ostati v gosteh

to outsit one's welcome ostati dlje, kot se spodobi gostu

outstay [autstéi] prehodni glagol
ostati dlje od koga

to outstay one's welcome ostati dlje, kot je gostitelju ljubo

outward¹ [áutwəd] pridevnik (outwardly prislov)
zunanji; viden, očividen

to outward seeming kot vse kaže
medicina for outward application za zunanjo uporabo
matematika outward angle zunanji kot
navtika outward freight (ali cargo) odpravni tovor
outward trade izvozna trgovina

ôvca (-e) f

1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame

over³ [óuvə] predlog

1.
čez (a bridge over the river)

2.
pri (over the fire pri ognju, pri kaminu)

3.
po (all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu)

4.
onkraj, na drugi strani (over the sea onkraj morja)

5.
pri (he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja)

6.
nad (to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom)

7.
več kakor, čez (over a mile čez miljo, over a week več kot teden)

8.
(časovno) prek, v času (over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic)

9.

Razno:

hand over hand s preprijemanjem (pri plezanju), figurativno vztrajno, hitro napredujoč
over head and ears (in love) do ušes (zaljubljen)
over shoes over boots na vrat na nos
over the top ne glede na kaj, brez ozira na kaj
over the way nasproti, na drugi strani
over one's head nerazumljiv, pretežek

Ovidius 3 Ovídij(ev), ime rim. viteškega rodu, iz katerega je najbolj znan pesnik P. Ovidius Nasō Publij Ovidij Nazon („Nosan“), roj. l. 43 v Sulmoni, umrl v Tomih ob Črnem morju l. 17 po Kr. kot pregnanec: Q., Sen. ph. Nekega drugega Ovidija omenja njegov sodobnik Mart. — Od tod adj. Ovidiānus 3 Ovídijev: Ovidianum illud: „inepta loci“ Sen. rh.

ovis -is, f (iz indoev. *Hou̯i-; prim. skr. ávi-, avikā́ ovca = gr. ὄις ali οἶς (= ὄƑις) = stvnem. ouwi, stvnem. ewit čreda ovac, awist, ewist ovčják, lit. avìs ovca, ãvinas oven, jarec, let. àuns oven, sl. ovca, oven, hr. óvca)

1. ovca: Ca., Pl., Ter., Varr., V., H., Col., Plin., Fest., P. F. idr., patiens iniuriae Ph., placida O., semimas O. koštrun (skópec, púgelj); preg.: ovem lupo committere Ter. volka postaviti za gospodarja ovčje črede (za ovčarja) = „kozla spustiti v zelnik “; podobno: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci.; metaf. (kot psovka) ovca neumna = neumnež, tepec, butelj: Pl.

2. meton. (pesn.) volna: et nigram Tyrio murice tingit ovem Tib.

Opomba: Po Varr. ap. Gell., Varr. ap. Non. je ta beseda masc., kadar označuje ovna.

označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco

2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

4. descrivere

5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare

označi|ti (-m) označevati kennzeichnen, bezeichnen, markieren, abmarkieren; kenntlichmachen; z listki, napisi: auszeichnen; s tablami: beschildern; s križcem: ankreuzen; z lučmi: letalstvo befeuern; s koleščkom: abrädeln, rädeln; s količki: abstecken; s pečatom: stempeln; z zastavicami: ausflaggen; z zvezdico: ansternen
označiti cene Preise auszeichnen, (etwas) auspreisen
z besedami: bezeichnen (als), ansprechen als
pravo označiti kot kaznivo dejanje kriminalisieren

oznáčiti označeváti (zaznamovati) to mark; to denote; to designate; to indicate; to style; (z etiketo) to label; to characterize; (s količki) to stake out (ali off)

oznáčiti, označeváti z žigom to brand
oznáčiti, označeváti X kot napadalca to label X as the aggressor

oznáčiti designar ; (blago, pot) marcar ; (z etiketo) rotular ; (pokazati) señalar; caracterizar ; (podrobneje) detallar, especificar

označiti ceno señalar el precio
označiti kot calificar de

ožigósan branded

ožigósan (kot) stigmatized (as)

ožigósati to stigmatize; to brand

ožigósati kot napadalca to brand (someone) as an aggressor
njega je treba ožigósati kot praznoglavca he must be stigmatized as ignorant

p, P m, f (črka) p:
P maiuscolo veliki P
p minuscolo mali p; ptt
p come Padova p kot Piran (pri črkovanju); mat.
p greco pi, Ludolfovo število

pābulor -ārī -ātus sum (pābulum)

I. intr.

1. za hrano (pašo) hoditi, pasti se: COL.; hrano iskati (o ribičih): PL.

2. occ. kot voj. t. t. (živinsko) krmo (klajo) pobirati (preskrbovati): L., pabulandi causā tres legiones misit C. –

II. trans. krmiti, metaf. (po)gnojiti: oleas fimo COL.

pābulum -ī, n (iz *pa-dhlom : pāscere)

1. živalska hrana, klaja, krma: PLIN., SEN. PH. idr., pabula pinguia V., pabula carpit ovis O. se pase, suis equis homines pabula fecit O. je dal žreti svojim konjem.

2. occ. kot voj. t. t. klaja, krma, piča: pabula secare C. seno kositi (in spravljati), pabulum frumentumque convehere C. hrano za živali in ljudi, imperat comparari pabulum N.

3. (človeška) hrana: LUCR., pabula dira VAL. FL. (o ljudeh, ki jih je požrl Polifem).

4. metaf. hrana: LUCR., LACT. idr., caelestia pabula (= ambrosia) O., dederat pabula morbo O., animorum ingeniorumque naturale quoddam quasi pabulum CI., pabulum studii atque doctrinae CI.; šalj.: Acheruntis pabulum PL. žrtev.