Franja

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

spis samostalnik
1. (uradna listina) ▸ irat, ügyirat, iratanyagSodišče iz spisa ni ugotovilo, da bi bila zadeva nujna. ▸ A bíróság az iratból nem úgy ítélte meg, hogy sürgős lenne az ügy.

2. (literarno ali strokovno besedilo) ▸ írásPiše tudi likovne strokovne spise, kritike in knjige. ▸ Képzőművészeti szakcikkeket, kritikákat és könyveket is ír.

3. (šolska naloga) ▸ fogalmazásV šoli smo dobili nalogo napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. ▸ Az iskolában azt a feladatot kaptuk, hogy írjunk egy szabad fogalmazást arról, hogy mik leszünk, ha nagyok leszünk.

spissō¹ -āre -āvī -ātum (spissus)

1. (z)gostiti, zgostiti (zgoščati, zgoščevati): ignis … densum spissatus in aëra transit O., (sc. aquilo) sanum corpus spissat Cels., (sc. nubes) spissatae fluunt Lucan., corpora, lac Plin., spissandi vim habere Plin. imeti moč stiskanja (skrčevanja); pren.: acies tantae parvum spissantur in orbem Lucan.

2. metaf. kaj pogosto (večkrat) zaporedoma opraviti (opravljati), pogosto (večkrat) zapored vršiti: officium Petr.

spissus 3, adv. -ē ( -ō: Afr.) iz *spid-tos ali *spid-sos h gr. σπίδιος širen, obsežen, širok, prostran; sor. z lit. spintù, spìsti (v)zrojiti (o čebelah), spìstas [= lat. spissus] nagneten, speĩsti, speičiù obkoliti)

1. gost, debel, stisnjen, stlačen, zgačen (zgaten), zgneten, nagneten: Lucr. idr., aër, grando O., nubes O., Cu., caligo O., Sen. tr., spissae noctis umbrae V., tenebrae Petr., ager V., harena V. grudàt, grúdast, litus O. gosto = trdno in trdo, solum Col., Plin. (naspr. solum solutum rahla), spissa ramis laurea H. z gostim vejevjem, vejnata, coronae, coma, comae nemorum H., arbor spississima Plin., semen spissius Col., spissa amoma O. v gostih kapljicah z las kapljajoč, spissus sanguis O. strjena, zasirjena, sesirjena, ignis Pr., spissior ignis Lucan., tunica spissa Pl., vestis Plin. gosto tkana, crassa spissaque corpora (naspr. subtilia) Sen. ph., spisse ponere arbores Col., spisse calcare carbones Plin., spissius serere sementim Col.; z abl.: corona non tam spissa viris V. ne tako gosta tolpa mož, navis iuncturis aquam excludentibus spissa Sen. ph. — Od tod subst. spissae -ārum, f (sc. vestes) oblačila iz goste volne, gostovolnena oblačila: inveniam alium poetam, apud quem praecingantur et spissis aut phryxianis prodeant Sen. ph.

2. occ. nagneten, natlačen, natlačeno poln, (pre)natrpan, gosto (polno) zaseden, do zadnjega poln: theatra, sedilia H. Klas. le

3. metaf.
a) počasi, ne hitro, s trudom (trudoma) napredujoč, počasi (naprej) idoč, počasen, zamuden, zamujajoč, obotavljajoč se, omahujoč: Caecil. ap. Non. idr., spissum istuc amantist verbum Pl., exitus spissi et producti Ci., omnia tarda adhuc et spissa Ci. ep., pro spisso evenit Pl. počasi, pozno, spisso venire Afr. fr., tu minus spisse atque tarde incedis Naev. ap. Non., spisse ut videantur omnia (sc. senectuti) confieri Pac. ap. Non., spisse atque vix ad aliquem pervenire (sc. v govoru) Ci., nascimur spissius quam emorimur Varr. ap. Non.
b) težaven, težek (težak), naporen, trudapoln, trudovit: spissum sane opus et operosum Ci. ep., etiam si est aliquanto spissius Ci., sin id erit spissius Ci. ep. ko pa bi bilo pri tem kaj zadržkov.
c) večkrat zaporeden, pogost eden za drugim: spississima basia Petr. „povodenj“, „poplava“, „kopica“ poljubov.

Spitze, die, (-, -n) konica, scharf: ost; bei Bäumen, Bergen, Kegeln, politisch, des Heeres, Sport, usw.: vrh; bei Kolonnen usw.: čelo; bei Wurzeln, Sprossen: konec, konica; von Bemerkungen, Reden: želo, ost; Gewebe: čipka; Elektrizität obere Spitze maksimalna vrednost; untere Spitze minimalna vrednost; Spitze sein biti prima; einsame Spitze sein biti nekaj čisto posebnega; Spitze fahren voziti z največjo hitrostjo; die Spitze bieten upreti se, upirati se (čemu); einer Sache: die Spitze abbrechen/nehmen ublažiti (kaj); die Spitze des Eisbergs figurativ vrh ledene gore; an der Spitze na čelu, na vrhu; an der Spitze liegen Sport voditi; auf die Spitze treiben zaostrovati, zaostriti

splazi|ti se (-m se) plaziti se po vseh štirih: kriechen, čisto potiho: schleichen (nazaj zurückkriechen, zurückschleichen, v kaj hineinkriechen, hineinschleichen, skozi kaj durchkriechen, hindurchkriechen)

splendidō -āre (splendidus) (po)svetliti, narediti (delati) kaj svetlo (svetleče): dentes Ap.

splendi-ficus 3 (splendēre in facere) svetleč, kaj svetlo delajoč, bleščeč, bleskovit; od tod adv. splendificē: splendifice intermicans Fulg.

spleten pridevnik
1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötöttNana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

2. (kot kita) ▸ fontBila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

splòh at all

splòh ne not at all
če splòh if at all
splòh nihče no one at all
če splòh kaj if anything (at all)
če splòh kateri if any (at all)
kaj splòh hoče? what is it he actually wants?
za to splòh ne gre that is not the point in question at all
si ga splòh videl? have you seen him at all?
jaz splòh nisem ničesar videl I have not seen anything at all

splòh (v splošnem) generalmente, en general ; (v celem) en suma ; (predvsem) sobre todo ; (končno) en fin, después de todo

sploh ne de ningún modo, de ninguna manera, en ningún caso
sploh nič absolutamente nada
če sploh ... si es que...
on sploh ni bogat no es rico ni mucho menos
sploh ni mogoče es de todo punto imposible
je sploh kaka možnost? ¿existe una posibilidad siquiera?
kaj sploh hočeš? en resumidas cuentas ¿qué es lo que quieres?
sploh si ne moreš predstavljati, kako bogat je no tienes idea de lo rico que es

spodóbiti se to befit; to behove; to be becoming

kot se spodobi as it should be, (francosko) comme il faut
ne spodobi se vam govoriti o tem you ought not (ali should not) talk about that
tako govorjenje se mlademu fantu ne spodobi a young chap shouldn't talk like that
to se ne spodobi za tako mladega moža that's not becoming for so young a man
spodobi se, da pokažeš kaj hvaležnosti it behoves you to show some gratitude

spoil^*1 [spɔil] prehodni glagol
opleniti, oropati, izropati, odvzeti; pokvariti, napraviti neuporabno, uničiti
sleng pohabiti, ubiti (koga)
figurativno pokvariti (otroka, zabavo, šalo)
neprehodni glagol
(po)kvariti se (sadje, ribe), zgniti

a spoiled child razvajen otrok
the spoiled child of fortune miljenček Fortune
to spoil s.o.'s appetite pokvariti komu tek
to spoil the Egyptians figurativno sovražniku kaj odvzeti
to spoil one's eyes reading by candlelight pokvariti si oči s čitanjem pri svečavi (sveči)
to spoil the fun pokvariti šalo
to spoil s.o. of his goods oropati koga njegovega premoženja
to spoil for (to be spoiling for) zelo si želeti, koprneti po, komaj čakati, da...
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, ta kaznuje

spoliō -āre -āvī -ātum (spolium)

1. (od)vzeti (jemati) komu obleko (opravo), oropati koga obleke (oprave), sleči (slačiti) koga: Val. Max. idr., cum illum spoliatum … videres Ci., spoliare corpus caesi hostis tribunus coepit L., consules spoliari hominem et virgas expediri iubent L., Papirius … spoliari magistrum equitum ac virgas et secures expediri iussit L., spoliare cadaver Lucan.; z abl.: spoliare aliquem vestitu Ci., neminem iacentem veste spoliavit N., T. Manilius Gallum … caesum torque spoliavit L.; metaf.: spoliare dentibus folliculos Petr. z zobmi luščiti.

2. (o)ropati, (o)pleniti, vzeti (jemati) komu kaj, odvze(ma)ti komu kaj, spraviti koga ob kaj; abs.: si spoliorum causa vis hominem occidere, spoliasti Ci., tu sola placere potes vel spoliata Petr. brez nakita, dispersi per municipia et colonias Vitelliani spoliare, rapere, vi et stupris polluere T.; z acc.: spoliare meos perduelles Pl., aedem, Dianam, fana sociorum, monumenta, sese Ci., delubra S., fana atque domos S., aras V., templa Lucan., Q., deos (= simulacra deorum) Lucan., corpus Cu., caput Petr. razgaliti, ogoliti; v pass.: spoliatis … eorum domibus C.; z abstr. obj.: spoliare dignitatem Ci., Vell., fortunam Ci., ornatu alieno scientiam Ci., ne spoliet alienam (sc. pudicitiam) Ci.; z abl.: Apollonium omni argento spoliasti Ci., spoliare aliquem ornamento quodam, aliquem regno paterno, probatum hominem famā, forum voce, animum sanitate Ci., ne eundem paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., (sc. eos) et usu rerum necessariarum et dignitate spoliatum iri C., ut Gallia omni nobilitate spoliaretur C., ne vetere exercitu provincia spoliaretur L., Fulviam omnibus rebus spoliare N. vzeti čisto vse, navis spoliata armis, magistro V., corpus spoliatum lumine V., ferra spoliatur lumine Lucr., te spoliare pudica coniuge O., sociis spoliavit Ulixen O., spoliare montem silvis O., quantas populis spoliaverit (v novejših izdajah solaverit) urbes Stat., spoliatus duce ibo Sen. tr. brez vodnika, spoliare aliquem vitā V., O., Iust. vzeti komu življenje = usmrtiti koga; z gr. acc.: hiems spoliata capillos (listja) O. — Od tod adj. pt. pf. spoliātus 3 oplenjen, izropan, izpraznjen = boren: nihil eo regno spoliatius Ci. ep. — Dep. soobl. spolior -ārī: spoliantur eos Enn. ap. Don.

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences

spomín souvenir moški spol , (pesniško) souvenance ženski spol , mémoire ženski spol

spomini mémoires moški spol množine
po spominu de mémoire
v spomin na en souvenir de, en mémoire de, à la mémoire de, en commémoration de
izguba spomina amnésie ženski spol, perte ženski spol de la mémoire
krajevni spomin mémoire des lieux
popotni spomini souvenirs de voyage
spomini iz mladosti souvenirs de jeunesse
imeti dober spomin avoir une bonne mémoire, avoir une mémoire fidèle
imeti kratek spomin avoir la mémoire courte
imeti spomin kot rešeto avoir une mémoire de lièvre, n'avoir aucune mémoire
imeti slab spomin avoir une mauvaise mémoire, n'avoir pas de mémoire
imeti dober spomin za imena avoir la mémoire des noms
imeti slab spomin za imena être brouillé avec les noms
spomin ga zapušča sa mémoire lui fait défaut
obdržati kaj v spominu garder quelque chose en mémoire, retenir quelque chose
poklicati komu kaj v spomin rappeler quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
poklicati si (zopet) kaj v spomin se remémorer quelque chose
ušlo mi je iz spomina cela m'est sorti de la mémoire
če me spomin ne vara si j'ai bonne mémoire

spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

spomini pl memorias f pl
po spominu de memoria
v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
spomin na preteklost evocación f del pasado
vtisnjen v spomin impreso en la memoria
slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
krajevni spomin memoria f local
popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
imeti kratek spomin ser corto de memoria
izbrisati iz spomina borrar de la memoria
imeti v spominu tener en memoria
izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
slaviti spomin conmemorar
uiti iz spomina borrarse de la memoria
ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel

spomínjati

spomínjati na kaj to be reminiscent of something; to be redolent of something
spomínjati koga na kaj to remind someone of something, to put something in someone's mind
on me spominja na mojega brata he reminds me of my brother
to nas spominja na dom this reminds us of home
spomínjati se to recall to mind, to remember, to recollect (koga someone), arhaično to bethink oneself (da... that...)
medlo, slabo se spomínjati to have a dim memory of
če se prav spominjam if I remember right(ly), if my memory serves me right
ne spominjam se, kaj smo videli I have no recollection of what we saw
se ne spominjam, da bi bil o tem kaj slišal I do not recollect having heard anything about it, pogovorno I don't remember hearing anything about it

spomínjati mentionner; faire penser à, rappeler, évoquer

spominjati koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, remémorer quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
spominjati se se souvenir de quelqu'un, de quelque chose, se rappeler quelqu'un, quelque chose
tega se ne spominjam več cela ne m'est plus présent à l'esprit (ali à la mémoire)
če se prav spominjam si je me souviens bien, si j'ai bonne mémoire
kolikor se spominjam autant que je m'en souvienne, (literarno) autant qu'il m'en souvienne
spominja me na mojega očeta il me fait penser à mon père, il me rappelle mon père