Franja

Zadetki iskanja

  • Τυρρηνοί, οἱ, ion. Τυρσηνοί 1. roparski narod, stanujoč najprej v Lidiji, pozneje na različnih grških otokih in obrežjih. 2. Etruščani, njih zemlja je bila Τυρσηνίη, ἡ; adi. Τυρρηνικός 3, Τυρσηνικός 3 in Τυρσηνός 3.
  • τύρσις, εως, ιος, ἡ stolp, grad, utrjeno prebivališče.
  • τύχη, dor. τύχᾱ, ἡ (τυγχάνω) 1. kar doseže človek po božji naredbi, uspeh, sreča εἰ ἡ τύχη ἐπίσποιτό μοι, θείᾳ τύχῃ, ἐκ θείας τύχης po božji odredbi (volji), σὺν τύχῃ (πρόσφερε) brez skrbi. 2. kar človeka zadene: usoda, slučaj, nezgoda, sreča, nesreča; pl. slučaji (izpremembe) usode, dogodki, τῆς τύχης oj nesreče! preklicano! ἐπὶ τύχῃσι χρηστῇσι ob ugodnih znamenjih, ἀναγκαία τύχη suženjska usoda, sužnost, ἐξ ἀναγκαίας τύχης nasilne smrti (po neizprosni usodi), ἐν τύχῃ γέ τῳ s kako srečno besedo, ἀγαθῇ τύχῃ na srečo, v božjem imenu, ἐν τύχῃ γίγνεταί τινι uspeh je dvomljiv; τύχῃ, κατὰ τύχην, ἀπὸ, ἐκ τύχης slučajno, po naključju, ἐν τυχῃ srečno. 3. Τύχη boginja sreče.
  • ὕαινα, ἡ (ὗς) ion. hijena.
  • ὑάκ-ινθος, ὁ, ἡ hijacint: 1. cvetlica. 2. dragi kamen.
  • Ὑαμπείη, ἡ ion. strma skalnata stena Parnasa pri Delfih.
  • Ὑάμπολις, εως, ἡ mesto v Fokidi.
  • Ὕβλα, ion. Ὕβλη, 1. Ὕβλα ἡ μείζων Velika Hibla, mesto na Siciliji, južno od Etne; preb. οἱ Ὑβλαῖοι. 2. Megarska Hibla ali Megara v sirakuškem okraju τὰ Μέγαρα. 3. Herajska Hibla v južni Siciliji Ἡραία ἢ ἐλάττων.
  • ὕβρις, εως, ἡ 1. prevzetnost, ošabnost, predrznost, oholost, razuzdanost, trdovratnost, divjost, trmoglavost. 2. prezirljivo (grdo) ravnanje, hudodelstvo, nasilnost, oskrunjenje, sramotenje, žalitev, NT poškodovanje, izguba. 3. pers. Κόρος, Ὕβριος υἱός.
  • ὑγίεια, ion. ὑγιείη, ἡ (ὑγιής) zdravje; pridevek boginje Atene: ἄγαλμα τῆς Ὑγιείας ki podeljuje zdravje.
  • ὑγρός [Et. lat. uvidus (ūdus), umor, uvor iz ūgwē-] 1. moker, vlažen, tekoč, sočen, ἡ ὑγρή, τὸ ὑγρόν mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina, vodovje, morje. 2. pren. a) prožen, gibčen, vitek, mehek, upogljiv; τὸ ὑγρόν šaljivost, humor; b) surov, zelen ξύλον NT; c) slab, vel, upehan χείρ.
  • ὑγρότης, ητος, ἡ 1. vlaga, mokrota, tekočina, ὀμμάτων poželjive oči, poželjiv pogled. 2. pren. vlažnost, prožnost, gibčnost.
  • Ὕδη, ἡ mesto v Lidiji.
  • ὕδρα, ἡ, ion. -ρη in ep. ion. ὕδρος, ου, ὁ [Et. sor. ὕδωρ, slov. vidra] povodna kača, hidra (pos. lernajska).
  • Ὑδρέη, ἡ ion. otok v Hermionskem zalivu pri Argolidi.
  • ὑδρεία, ἡ donašanje (zajemanje) vode.
  • ὑδρία, ἡ (ὕδωρ) 1. vrč za vodo, vedro. 2. ročka, žara (za pepel) in posoda za glasovanje.
  • ὑδροποσία, ἡ pitje vode.
  • ὑδρο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi vodo; subst. ὁ, ἡ nosilec, nosilka vode.
  • Ὑέλη, ἡ Ὑελῆ ion., at. Ἐλέα (lat. Velia) mesto v Lukaniji.