pojésti (-jém) perf. ➞ jesti
1. mangiare; ekst. consumare, spolverare, spazzare
2. pren. consumare; divorare:
ves dobiček je pojedla inflacija tutto il profitto se l'è divorato l'inflazione
pojesti besedo, obljubo mancare, venir meno alla parola, alla promessa
saj ga bodo uši pojedle è un pidocchioso
pojesti hudiča in pol mangiare a crepapelle, a quattro palmenti
pojesti imetje dilapidare un patrimonio
pojesti vso modrost z veliko žlico darsi arie di saccentone, sapere dove il diavolo tiene la coda
pojesti koga z očmi mangiarsi uno con gli occhi
biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
Zadetki iskanja
- pokadíti (-ím)
A) perf. tr.
1. fumare:
pokaditi cigareto fumare una sigaretta
2. agr. fumigare; rel. incensare
3. pren. incensare, lusingare:
pren. pokaditi mu z lepimi besedami incensarlo con belle parole
pren. pokaditi komu (kaznovati) punire qcn.
pren. pokaditi pipo miru fumare il calumet della pace, fare la pace
B) pokadíti se (-ím se) perf. refl.
1. intr. fumare
2. tr. mandar fumo:
drva so se pokadila la legna mandò fumo
impers. pren. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim è scappato a gambe levate - pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace
2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito
3. (dati podatek) indicare, segnare:
brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora
4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi
5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori
6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
pokazati liste buttare le foglie
pokazati osla, osle fare marameo
pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
ti bom že pokazal ti farò vedere io
imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo
B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura
2. sorgere; delinearsi, apparire:
sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte
3. presentarsi:
šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza
4. professarsi:
pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a
5. risultare, rivelarsi:
pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
pokazati se kot koristno riuscire utile
koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo
6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei - pokazíti (-ím)
A) perf. ➞ skaziti, kaziti guastare, rovinare
B) pokazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi; fallire:
vreme se je pokazilo il tempo si è guastato - poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati
1. chiamare, richiamare:
poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro
2. invitare; convocare:
sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone
3. chiamare, mandare per:
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
4. chiamare, svegliare
5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono
6. pren. predestinare; rel.
Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze - pokríti (-kríjem) | pokrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. coprire:
pokriti lonec coprire la pentola
pokrivati streho coprire la casa, il tetto
oblak je pokril sonce una nube coprì il sole
knjige pokriva prah i libri sono coperti dalla polvere
pokriti s čepico imberrettare
pokriti s kapuco incappucciare
pokriti s plaščem ammantellare
pokriti s podsedelno odejo ingualdrappare (il cavallo)
pokriti s perjem impiumare
pokriti z deskami tavolare
pokriti z dlakami impelare
2. (pojaviti se na površju) ammantare, vestire, coprire; avvolgere:
sneg je pokril gore la neve ha ammantato i monti
pomlad je deželo pokrila z zelenjem la primavera ha vestito di verde la campagna
megla je pokrivala dolino la nebbia avvolgeva la valle
3. (zagotoviti izplačilo) coprire:
pokriti stroške coprire le spese
pokrivati potrebe coprire il fabbisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. pokrivati nasprotnega igralca marcare il giocatore avversario
hidr. pokriti potok tombinare il torrente
že nekaj let ga pokriva zemlja è morto da parecchi anni
rad. radijski, televizijski oddajnik pokriva vse področje il trasmettitore radio, televisivo copre l'intera zona
B) pokríti se (-kríjem se) | pokrívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. coprirsi
2. pren. quadrare:
izdatki se morajo pokriti s prejemki le uscite devono quadrare con le entrate
3. pren. (biti hkraten, biti povsem enak) coincidere, collimare, corrispondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokriti se s skorjo aggrumarsi
pokriti se s tančico velarsi
pokriti se z lasuljo imparruccarsi, mettersi la parrucca
pokriti se z vinskim kamnom aggrommare, aggrommarsi - pokrovíteljstvo (-a) n patrocinio, appoggio, mecenatismo; tutela; sponsorizzazione:
razstavo so odprli pod pokroviteljstvom krajevnih oblasti la mostra è stata inaugurata sotto gli auspici delle autorità locali, auspici le autorità locali - pól adv.
A)
1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto
2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco
3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue
B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque - polétje (-a) n
1. estate:
suho, vroče poletje estate arida, calda
umrl je lansko poletje è morto l'estate scorsa
astronomsko poletje estate astronomica
babje, indijansko poletje estate indiana
Martinovo poletje estate di S. Martino
pren. fant s sedemnajstimi poletji un ragazzo di diciassette anni
2. pren. maturità:
pren. biti v poletju moči essere allo zenit delle forze - poli, e [pɔli] adjectif uglajen, spiljen; olikan, vljuden; masculin politura, lesk
- polia1 -ae, acc. -an, f (gr. πολιός siv) pólija (= „sivka“, „sivec“), nam neznan dragulj sivkaste barve: crocian croci, polian canitiei (sc. colos appellavit) similitudinem quandam spargens e nigro Plin.
- policé, e [pɔlise] adjectif civiliziran, omikan
- poliō1 -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)
1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.
2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē
1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.
2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.
Opomba: Sinkop. impf. polībant: V. - poljedélec (-lca) m agricoltore, contadino:
poljedelci in živinorejci contadini e allevatori - pólno adv.
1. pienamente, integralmente; in pieno
2. (veliko, mnogo; s pridevniško funkcijo v italijanščini) molto, tanto;
na cestah je polno ljudi per le strade c'è molta gente
pren. povsod ga je polno lo puoi trovare dappertutto, è come il prezzemolo
pog. ima jih polno za ušesi è un furbo di tre cotte
lov. zadeti žival v polno colpire l'animale in pieno - polonais, e [pɔlɔnɛ, z] adjectif poljski; masculin poljski jezik; féminin poloneza
Polonais, e masculin, féminin Poljak, -inja
folklore masculin polonais poljska folklora
danse féminin polonaise poljski ples
boire comme un Polonais (familier) pretirano piti, opijaniti se
être ivre, soûl comme un Polonais, comme quatre Polonais biti pijan ko mavra, ko klada, ko čep - poltronite f pog. šalj. lenoba (bolezen):
è affetto da poltronite acuta bolan je za hudo lenobo - polvere f
1. prah:
una nuvola di polvere oblak prahu
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
mangiare la polvere požirati prah; pren. biti premagan
mordere la polvere pren. ležati v prahu
scuotersi la polvere di dosso otresti si prah z obleke; pren. otresti se skrbi, sitnosti
2. prah (iz neke snovi):
polvere di carbone premogovni prah
polvere di Cipro puder
in polvere v prahu
ridurre in polvere zmleti; pren. popolnoma uničiti
3.
polvere, polvere da sparo smodnik:
avere molta polvere da sparare pren. imeti veliko streliva na zalogi
dar fuoco alle polveri pren. začeti sovražnosti (tudi pren.);
sentire odor di polvere vohati smodnik (tudi pren.)
4. ekst. prah:
siamo fatti di polvere e in polvere ritorneremo prah smo in v prah se povrnemo - polycopié, e [-kɔpje] adjectif razmnožen (v več izvodih)
texte masculin polycopié razmnožen tekst; masculin razmnožen tekst; masculin pluriel (= cours masculin pluriel polycopiés) skripta (predavanj)
vente féminin des polycopiés prodaja skript - polygonal, e, aux [-gɔnal, no] adjectif mnogokotniški