Franja

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

heavy¹ [hévi] pridevnik (heavily prislov)
težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča
ekonomija medel, slab (trg)
tisk masten (tisk)

heavy crop obilna letina
heavy with child noseča
heavy drinker hud pivec
heavy fate žalostna usoda
heavy fog gosta megla
heavy guns (ali artillery) težka artilerija, figurativno silovit napad, nevaren nasprotnik
heavy in (ali on) hand težko vodljiv (konj)
heavy industries težka industrija
heavy losses težke izgube
heavy metal težka kovina, figurativno silen vpliv, močna osebnost
heavy news žalostna novica
heavy road težko prehodna cesta
gledališče heavy scene mračna scena
heavy sea razburkano morje
heavy sky preteče nebo
heavy with sleep omotičen od spanja
ekonomija heavy sale slaba prodaja
heavy taxes visoki davki
to lie heavy on težiti koga
to rule with a heavy hand vladati s trdo roko
time hangs heavy (on my hand) čas se mi vleče

Hebraeī -ōrum, m (Ἑβραῖοι) Hebréjci, Judje, židi: Tert., Lact. Od tod adj. Hebraeus 3 (gr. Ἑβραῖος) hebrejski, judovski, židovski: terra T., liquores Stat., hebrejski balzam, litterae Aug.

Hecalē -ēs, f (Ἑκάλη) Hékala, revna starka, ki je Tezeja gostoljubno sprejela, ko je šel nad maratonskega bika: O., Plin., Ap. Za Tezejevo srečno vrnitev je Jupitru obljubila daritev; ker pa je umrla, preden se je Tezej vrnil, je on sam utemeljil Jupitru vsakoletno daritev (gr. Ἑκαλήσιον ἱερόν); od tod: digna sacris Hecales Petr. poet.

Hecata -ae, f: Pl., Ci., Tib., Ap., Arn. ali Hecatē -ēs, f (Ἑκάτη = Daljnostrelka) Hékata, hči Titana Perzaja (Persaeus) ali Perza (Perses) in Asterije, na nebu mesečna boginja (menda zaradi trikratne spremembe lunine svetlobe), tritelesna ali vsaj triglava; v podzemlju boginja čarovništva, pogosto so jo istovetili z Diano ali Prozerpino: Sen. tr., Ap., Cl., tonat ore … tergeminam Hecaten V., vocans Hecaten, caeloque Ereboque potentem V., Hecaten vocat altera, saevam altera Tisiphonen H., triceps Hecate O., residens altis Hecate Perseia lucis Val. Fl. — Od tod adj.

1. Hecatēïus 3 (Ἑκατήιος) Hékatin, pesn. = čarodejen, čarodelen, čaroven: carmina O., Aulis Stat.

2. Hecatēis -idis in -idos, f čarodejna, čarovna: herba O.

hecatombē -ēs, f (gr. ἑκατόμβη) slovesna daritev 100 goved ali drugih živali, potem sploh javna daritev, hekatomba: hecatomben facere Varr. ap. Non. darovati, žrtvovati, hecatomben promittere Iuv., Vop. — Od tod demin. hecatombion -iī, n hekatombica: Sid.

Hectōr -oris (-ōris: Enn.), acc. -orem in -ora, m (Ἕκτωρ) Héktor,

1. sin Priama in Hekube, Andromahin soprog, najhrabrejši izmed trojanskih junakov; življenje je izgubil v dvoboju z Ahilom: Enn., Ci., V., H., O., Sen. tr. Od tod adj. Hectoreus 3 Hektorjev: coniux V., hasta, flamma O., Hectoreo concurrere Marti (= Hectori pugnanti) O., Hectoreae pugnae Amm.; pesn. meton.
a) = trojanski: gens, amnes V.
b) = rimski (ker so se Rimljani imeli za potomce Trojancev): gens Sil.

2. Parmenionov sin: Cu.

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

heiser hripav; sich heiser reden/schreien postati hripav/ohripeti od govorjenja/kričanja

helar v led spremeniti, oledenti; zmrzniti, oledeneti

hiela zmrzuje
eso hiela el corazón človeku otrpne srce ob tem
helarse de frío otrpniti od mraza
helarse zamrzniti

Helicāōn -onis, m (Ἑλικάων) Helikáon, sin Antenorja, ustanovitelja mesta Patavija (zdaj Padova): Helicaonis orae Mart. patavijsko. Od tod adj. Helicāonius 3 Helikaonov, pesn. = patavijski: regio Mart.

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.

Hēliopolis -is, acc. -im, f (Ἡλιούπολις od tod tudi lat. Hēliūpolis: Char.) Heliópolis, Heliópola

1. mesto v Kelesiriji (zdaj Baalbek [= Baalovo mesto] z razvalinami svetišča, ki ga je Antonin Pij posvetil Jupitru): Plin., Macr.

2. mesto v spodnjem Egiptu (egiptovski On [= Sončno mesto], v sv. pismu Bet šemeš, pri Plin. Solis opidum) s krasnim Soncu posvečenim svetiščem in slovito svečeniško šolo (zdaj razvaline pri kraju Al-Matarīya): Ci., Mel., T., Macr., Vulg. — Od tod adj.

1. Hēliopolītēs -ae, m (Ἡλιουπολίτης) heliopolski: nomos Hel. Plin. heliopolsko obmestje; subst. pl. Hēliopolītae -ārum, m Heliopoliti: Plin.

2. Hēliopolītānus 3 heliopolski: civitas Amm., deus Macr.

Hellēspontus -ī, m = Hellēs pontus, gl. Hellē (Ἑλλήσποντος = Ἕλλης πόντος) Helino morje, Helespónt

1. (zdaj Dardanele, Dardanelska morska ožina med traškim polotokom in Malo Azijo); to ožino je prečkal Kserks, ko je šel nad Grke: Ci., N., L., Cu., Plin., Suet., Iust., longus in angustum qua clauditur Hellespontus O.

2. primorska dežela ob Helespontu na evropski in azijski strani: oppidum est in Hellesponto Lampsacum Ci., negotia in Lampsaco Ci. ep., Alcibiades … receperat Ioniam, Hellespontum N., Phrygiam minorem Hellesponto adiunctam Cu., Hellesponti regiones Iust.; po skladu mestnih imen: Pausaniam … Hellespontum miserunt N., Hellespontum copias traiecit N., Aemilium Scaurum … Hellespontum … misit L.; meton. = preb. te dežele, Helespontčani: defecerat Samus, descierat Hellespontus N. — Od tod

I. adj.

1. Hellēspontiacus 3 (Ἑλλησποντιακός) helespontski: Priapus V. (rojen in čaščen v helespontskem Lampsaku), aquae O., proelia Amm.

2. Hellēsponticus 3 helespontski: Sibylla Varr. ap. Lact., fretum Mel., satrapia Iul. Val.

3. Hellēspontius 3 (Ἑλλησπόντιος) helespontski: ora Cat., Sibylla Lact.; subst. Hellēspontius -ii, m Helespontčan, prebivalec ob Helespontu: Ci. ep., v pl.: Plin.

— II. subst. Hellēspontiās -ae, acc. -an, m (Ἑλλησποντίας) = caeciās: Plin.

Helvētiī -ōrum, m Helvečáni, Helvétijci hrabro keltsko pleme, ki je v Cezarjevem času bivalo na ozemlju današnje Švice: Ci., C., T., Suet., Fl. Od tod adj. Helvētius 3 ali Helvēticus 3 helvetski, helvečanski: C.

Helviī: C. ali Helvī: Plin. -ōrum, m Hélvijci, keltsko pleme ob desnem bregu spodnjega Rodana; njihovo glavno mesto je bilo Alba Helvōrum ali Alba Helvia Helvijska Alba: Plin. — Od tod adj. Helvicus 3 helvijski: vinum Plin.

hēmicrānia -ae, f (gr. ἡμικρανία) enostranski glavobol: Plin. Val., Marc., Cael. Soobl. hēmicrānium -iī, n: Plin. Val., Ap. h. — Od tod hēmicrānicī (hēmigrānicī) -ōrum, m ki trpijo za enostranskim glavobolom: Th. Prisc.

hemisfera samostalnik
1. anatomija (o možganih) ▸ agyfélteke, hemiszféraPri mlajših otrocih je delovanje obeh hemisfer bolj povezano. ▸ A fiatalabb gyermekeknél a két agyfélteke működése nagyobb mértékben kapcsolódik össze.

2. geografija (polobla) ▸ félteke, félgömb, hemiszféraVremenske fronte se na obeh hemisferah običajno pomikajo od zahoda proti vzhodu. ▸ Az időjárási frontok mindkét féltekén általában nyugatról kelet felé mozognak.

hēniochus -ī, m (gr. ἡνίοχος) ozvezdje Voznik, lat. auriga: Hyg., Plin. — Kot nom. propr. Hēniochī -ōrum, m (Ἡνίοχοι) Heníohi, pleme konjenikov v azijski Sarmatiji: Vell., Mel., Plin., Val. Fl., T., Amm. — Od tod adj.

1. Hēniochus 3 henioški: rates O.

2. Hēniochius 3 henioški: montes Plin.

Henna in Enna -ae, f (Ἕννα) Héna, Éna (zdaj Castro Giovanni), mesto sredi Sicilije z znanim svetiščem boginje Cerere; tam je baje Pluton ugrabil Prozerpino: Ci., L., O., Lact. — Od tod adj.

1. Hennaeus (Ennaeus) 3 henski (enski): Col., Hennaea moenia O. = Hena, Hennaea diva, Hennaeae valles Sil.; subst. Hennaea -ea, f Henka = Prozerpina: Lucan.

2. Hennēnsis -e, henski: ager Ci., Ceres Ci., Lact.; subst. Hennēnsēs -ium, m Henci: Ci., L.