Franja

trôhica (-e) f dem. od troha briciolo, grano, oncia:
ne imeti trohice pameti non avere un grano di cervello
ne razumeti niti trohice non capire un accidente, un'acca

tropaeum -ī, n (tuj. τρόπαιον ali τροπαῖον „znamenje bega“)

1. tropáj (tropájon, trópaion), znamenje zmage, zmagoslavno znamenje, troféja, pri Grkih sprva prisekano drevo ali kol, kamor so obešali uplenjeno orožje in drugo bojno opravo takoj po zmagi na mestu, kjer se je sovražnik pognal v beg (gr. τραπέσϑαι), pozneje stalen spomenik iz kamna ali medi v obliki stebra, oboka, odra idr.; Rimljani so take spomenike postavljali večinoma na Kapitolu: V., Plin., T., Val. Fl., Val. Max., Suet., Fl. idr., tropaea statuere Ci., Cu. ali ponere Ci.

2. meton. zmaga: Marathonium N., Salaminium Ci., Augusti tropaea Caesaris H., tulit e capto nota tropaea viro O., cuius tropaeis non invidemus Ci.

3. metaf. znamenje, spomin, spomenik, pomnik: ingenii O., necessitudinis atque hospitii Ci., Maecenatis erunt vera tropaea fides Pr.

Opomba: V rokopisih pogosto najdemo inačici trophaeum in trophēum, ki sta se pojavili v pozni latinščini, npr. trophaeum Vulg.; trophēum Iul. Val.

trōppo

A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi

B) pron.

1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč

2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela

C) avv.

1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti

2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

trōssulī -ōrum, m (beseda etr. izvora za equites) trósuli

1. Tako so se pozneje (nam. celeres ali flexuntes) imenovali rimski vitezi kot konjeniki v aktivni vojaški službi: nunc emunt trossuli nardo nitidi vulgo Attico talento ecum Varr., celeres sub Romulo regibusque sunt appellati, deinde flexuntes, postea trossuli Plin., trossuli equites dicti, quod oppidum Tuscorum Trossulum sine opera opera peditum ceperint P. F., trossuli principes iuventutis Lamp.

2. metaf. posmehljivi vzdevek imenitnih rimskih gizdalinov: quid ergo? idem faciam, quod trossuli et iuvenes? Sen. ph., o quam cuperem illi nunc occurrere aliquem ex his trossulis Sen. ph., quod ad equestrem ordinem attinet, antea trossulos vocabant, nunc equites vocant ideo, quia non intellegunt trossulos nomen quid valeat, multosque pudet eo nomine appellari Iunius Gracchanus ap. Plin., et causam, quae supra indicata est, exponit invitosque etiamnum tamen trossulos vocari Plin.; sg. trōssulus: unde istuc dedecus, in quo trossulus exsultat tibi per subsellia levis? Pers.

trovato agg.
ben trovato dober, dobro izmišljen:
se non è vero è ben trovato to je pa res pogruntano
ben trovato! dobrodošel!

trōxallis -idis, f (gr. τρωξαλλίς) troksálida, živalca, podobna kobilici, menda muren, čriček, cvrček, gril: esse animal locustae simile sine pennis, quod troxallis Graece vocetur, Latinum nomen non habeat, aliqui arbitrantur, nec pauci auctores, hoc esse quod grylli vocentur Plin., troxallidum cinis margines ulcerum duros aufert cum melle Plin., troxallidum cinis inlitus cum melle purgationes (sc. adiuvat) Plin.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo obl. trixallis -idis, f.

trpéti (-ím) imperf.

1. soffrire, patire:
trpeti lakoto, žejo, bedo soffrire la fame, la sete, la miseria
trpeti peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
trpeti za otroke sacrificarsi per i figli
trpeti kot žival lavorare, sfacchinare come una bestia

2. sopportare, subire:
trpeti izgubo sopportare una perdita
trpeti krivico subire un'ingiustizia

3. med. trpeti za, na essere affetto da; patire, soffrire di:
trpeti za kroničnim katarjem patire di catarro cronico
trpeti za nespečnostjo soffrire di insonnia

4. (biti prizadet zaradi učinkov česa slabega) soffrire, risentire:
zaradi pogostih izostankov z dela trpi proizvodnja la produzione risente del forte assenteismo

5. pren. (dovoljevati) tollerare:
rastlina ne trpi mraza la pianta non tollera il freddo
v hiši ne trpi vonja po tobaku non tollera puzza di tabacco in casa
ne trpeti ugovora non tollerare obiezioni

trucco m (pl. -chi)

1. trik; ukana, prevara (tudi ekst.):
trucco cinematografico, fotografico, scenico filmski, fotografski, scenski trik
è tutto un trucco vse skupaj je navadna prevara
il trucco c'è ma non si vede za prevaro gre, čeprav neopazno

2. maskiranje (obraza)

3. kozmet. (truccatura) kozmetika, ureditev obraza, make-up; šminkanje; šminka:
trucco da giorno, da sera dnevna, večerna ureditev obraza

trucīdātiō -ōnis, f (trucīdāre)

1. klanje, pokol, poboj, pobijanje, uboj, ubijanje, umor, morjenje, morija, moritev, pomor, starejše mòr: Aug. idr., succidias humanas facis, tantam trucidationem facis Ca. ap. Gell., non iam pugna, sed trucidatio velut pecorum L. (prim.: „ne boj, mesarsko klanje“ Prešeren), foedior alia in urbe trucidatio erat L., trucidatio civium Ci., hominum trucidationes Ci., is cum graviter de Clodianis incendiis, trucidationibus, lapidationibus questus esset Ci., civilis exitii et trucidationis … signum Sen. ph., quae enim ex trucidatione immerentium voluptas est? Sen. ph., ut pecudum ubique trucidatio cernebatur Amm.

2. metaf.
a) razrezovanje, razrezavanje: sub gravissimis vulneribus et ipsa trucidatione mutari Cels.
b) sekanje, izsekavanje dreves: interlucatio arboribus prodest, sed omnium annorum trucidatio inutilissima Plin.

truculentus 3 (trux; prim. vin-olen-tus : vinum) neprijazen, neprijeten, surov, grob, neotesan, čemeren, temačen, mračen, oduren, siten, srdit, divji ipd.: Ter. idr., truculentis oculis Pl., quo truculentior visu foret T., voces T., truculenta loqui O.; adv. le komp. in superl.: quod truculentius se gerebat (ker se je bolj grozeče držal) quam ceteri Ci., quam potuit truculentissime eum aspexit Q.; o značaju: truculentus atque saevus senex Pl., iam non sum truculentus Pl., at est truculentior atque plus aequo liber H., fetā truculentior ursā O., gens truculentior O., truculentiores mores Ap., truculentissimae et saevissimae mentes Aug.; od tod subst. Truculentus -ī, m Grobijan, naslov Plavtove komedije: Varr., Ci.; metaf. (o morju) divje, viharno, razburkano: mare, pelagus Cat.

trullissātiō -ōnis, f (trullissāre) ometavanje z grobo malto, nanos (nanašanje) grobega ometa, grob (debel) omet (naspr. directi arenati ometavanje z drobnim peskom, omet iz drobnega peska, fin omet): cum ab harena praeter trullissationem non minus tribus coriis fuerit deformatum Vitr., postea autem supra, trullissatione subarescente, deformentur directiones harenati Vitr., tum autem calce ex aqua liquida dealbentur, uti trullissationem testaceam non respuant Vitr., trullissatione inducta pro harenato testa dirigatur Vitr.

trutina -ae, f (izpos. τρυτάνη)

1. tehtnica: argentaria Varr. ap. Non., ex trutinis, quae staterae dicuntur Vitr; pren.: ad ea probanda, quae non aurificis staterā, sed quādam populari trutinā examinantur Ci.; metaf.: Romani pensantur eādem scriptores trutinā H. se merijo z enako mero, in trutinā ponetur eādem H., aliā parte in trutinā suspendit Homerum Iuv., examenve improbum in illā castiges trutinā Pers.

2. jeziček na tehtnici: Scholia ad Pers.

tŕzati (-am) | tŕzniti (-em) imperf., perf.

1. scuotersi, sussultare; muz. suonare col plettro, con la penna; pog.
ne trzati na kaj non reagire a, non far caso, non badare a

2. strattonare

3. voj. rinculare (di arma da fuoco)

tu

A) pron.

1. ti:
tu ed io potremo andare d'accordo midva se bova dobro razumela

2. (na začetku stavka podkrepi trditev)
tu, tu devi farlo prav ti moraš to storiti

3. (v brezosebni rabi)
tu non pensi a certe cose finché non ti capitano na nekatere stvari ne mislimo, dokler se nam ne pripetijo

B) m
dare del tu a koga tikati
essere, stare, trovarsi a tu per tu con qcn. biti s kom na štiri oči
parlare a tu per tu con qcn. govoriti neposredno s kom

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

tubo m

1. cev:
tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
tubo gas prirobnica
tubo lanciamine voj. torpedna cev
tubo di scarico odtočna cev
tubo di scappamento avto izpušna cev

2. fiz., elektr., hidravl.
tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
tubo elettronico elektr. elektronka
tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
tubo indicatore elektr. številčna cev
tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

3. anat., zool.
tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

4. bot. žila

5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)

túdi aussi, également, même

jaz tudi moi aussi
jaz tudi ne moi non plus
ne samo …, temveč tudi non seulement…, mais aussi (ali encore)
tudi če même si, quand bien même
tudi takrat, ko alors même que
tudi če je še tako bogat (aus)si riche qu'il soit, tout riche qu'il est, quelque riche qu'il soit

tudicula -ae, f (demin. tudēs) tolkačica, phalni stroj za tolčenje (phanje) oliv: est et organum erectae tribulae simile, quod tudicula vocatur, idque non incommode opus efficit Col.

tújec (-jca) | -jka (-e) m, f straniero (-a); forestiero (-a), estraneo (-a) (tudi pren.):
biti tujec v lastni družini essere un estraneo nella propria famiglia
pren. edini tujec v Jeruzalemu l'unico a non sapere l'ultima novità
urad za tujce ufficio stranieri
Univerza za tujce v Perugii Università per Stranieri di Perugia
sovraštvo do tujcev xenofobia
lingv. tujka forestierismo

tum (adv. acc. n. pron. debla *to-; prim. tam, tālis, tot in iste)

I. adv.

1. takrat, tedaj, nato, v tistem času (starejše ondaj); o trenutku v preteklosti;
a) adv. sam: tum pater omnipotens perfregit Olympum O., si tum se cum Catilina coniunxerat Ci.
b) adv. v korelaciji: cum … tum Ci., ubi … tum Ter., postquam … tum S., tum … cum Q., quod tum adsequi non potuerunt, id nunc adsecuti sunt Ci.

2. tedaj, takrat (starejše ondaj), nato, v zvezi z drugimi časi: ambulantes, tum autem residentes Ci., quod si quando accidit, tum fit, ut … Ci., tum, cum tu es iratus, permittis iracundiae dominatum animi tui Ci.; okrepljeno: tum denique Pl., Ci., tum maxime Q., tum vero Ci., tum iste aliquando „age, dic“ inquit Ci.; elipt.: tum Scipio (sc. discit) Ci., tum iste: „quam mihi religionem narras?“ Ci., quid tum Cassius? Ci.

3. metaf. za zaznamovanje vrstnega reda nato, potem, zatem, (na)dalje: Lento, Nucula, tum Antonius Ci.; poseb. pogosto v dvočlenskih in veččlenskih zvezah: primum … tum, primum … deinde … tum, primum … deinde … tum … post (postremo); najdemo še razne druge zveze. —

II. conj.

1. zdaj … zdaj; vsi členi so enakovredni: dissero in utramque partem tum Graece tum Latine Ci., iste tum petere ab illis, tum minari; tum spem, tum metum ostendere (2 + 2 člena) Ci., stellae tum occultantur, tum rursus aperiuntur; tum adeunt, tum recedunt; tum antecedunt; tum subsequuntur; tum celerius moventur, tum tardius, tum omnino ne moventur quidem (2 + 2 + 2 + 3 členi) Ci.

2. occ. in … in še posebej, in … posebej pa, kakor … tako zlasti, če že … potem gotovo (posebej, šele), ne samo … ampak tudi, tako … kot tudi, tako … kot še posebej ipd.; prvi člen kot prorek, ki je manj pomemben: tum … tum autem Ci., tum … tum vero Ci.; večinoma pa cum … tum (v istih pomenih): cum multae res explicatae non sunt, tum perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci.