Franja

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

ostáti (bivati) to stay, to remain

ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
ostáti doma to stay at home
ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
ostáti pri predmetu to keep to the point
ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
ostalo bo toplo it wilI stay warm
ostáti zdrav to remain healthy
to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
ostane pri tem! we will leave it at that!
nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
ostanite pri telefonu! hold the line, please!

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

ostentō -āre -āvī -ātum (frequ. k ostendere)

1. (ponavljajoče, znova in znova) na(s)proti držati, moliti, pomoliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati), nuditi, ponuditi (ponujati): alicui iugula sua pro capite alicuius Ci., alterā manu panem Pl., Tydiden O. pred oči postaviti (za zgled).

2. kazati, pokazati, prikaz(ov)ati, razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): L., V., T. idr., capillum passum ostentant matres C., Germanici liberos Suet.; kot voj. t.t. (z namenom groziti sovražniku) (po)kazati, razkaz(ov)ati: equitatum iniciendi terroris causā C.; poseb. ponašajoč se kazati: cicatrices suas Ter., spolia Curiatiorum L., equum armaque capta L.; od tod occ.
a) bahati se, ponašati se s čim, širokoustiti se, hvali(sa)ti se: Corn., Gell. idr., prudentiam Ci.; v enakem pomenu tudi se o.: se inani simulatione C.
b) širokoustno sklicevati se na koga (kaj): Ambiorigem C., aetatis honorem C.

3. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), nuditi, ponuditi (ponujati), obljubiti (obljubljati), obetati: sociis spem pro re L., mercedem ex praedā L., praemia, praedam S., agrum Ci., occasio mihi ostentata Ter., nova iura Cappadociae ostentata magis quam mansura T. bolj navidezno kot trajno dane; occ. groziti, pretiti komu s čim: defensoribus formidinem S., caedem Ci., bellum Plin. iun.
b) (po)kazati, na dan (svetlo) da(ja)ti, izraziti (izražati), razode(va)ti: Plin. iun., Suet. idr., ubi ostentes tuam patientiam Ci., posteritati te ostentes oportet Ci.
c) izjaviti (izjavljati), razložiti (razlagati), dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: ostentavi tibi me istis esse familiarem Ci. ep., cotidiano sermone quaedam frequentius et notabiliter usurpasse eum, litterae ipsius autographae ostentant Suet., ostentans, quanta eos in postremum a plebe Romana, maneret invidia Suet.
d) kazati na kaj, dati slutiti na kaj, pričati o čem: vires (moč) autem veteres earum urbium hodieque magnitudo ostentat moenium Vell., numnam caelatus in manu dextrā scyphus … artem ostentat Mentoris? Varr.

óster (orodje) sharp, cutting, edged, keen; (koničast) pointed, peaked; (strog) strict, rigid, austere, severe; (bolečina) acute, intense, smart, severe, keen; (glas) sharp, biting, piercing, rigorous, severe; (jezik) sharp; (beseda) poignant, acrimonious; (pogled) penetrating; (poteze v obrazu) cleancut; (zrak) bracing; (kazen) severe; (veter) biting, keen; (popran) hot, piquant, peppery; (vonj ali okus) acrid

óstra konkurenca keen competition
óstri kót an acute angle
óster kis strong vinegar
óster kot meč sharp as a sword
óster mraz sharp frost
óster naboj ball cartridge
óstri ukrepi stern (ali rigorous) measures pl
ona ima zelo óster jezik she has a very sharp tongue
óster ovinek (zavoj) a sharp curve

óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro

ostrea -ae, f in ostreum -ī, n (izpos. gr. ὄστρεον) ostriga, morski polž, školjka: sg. le enkrat (pri Pall.), pl.: Enn. ap. Ap., Luc. ap. Non., Luc. ap. Gell., Varr. ap. Non., V., O., H., Plin., Mart. — Kot fem.: Pl., Luc. ap. Non., Varr. ap. Non., Ci. ap. Non., H., Plin., Gell. — V nedoločljivi obl. ostreis: Enn. ap. Non., Ci., Plin.

ostrum -ī, n (gr. ὄστρεον) škrlatnikov (volkov) sok, škrlat, báger, púrpur: Pr., Vitr., vestes ostro perfusae V.

2. meton. škrlatno (bagréno) oblačilo (odelo, odeja), škrlat, báger kot snov, tkanina: H., Lucr. idr., ductores ostro decori V., stratum V.

oškodovan|ec moški spol (-ca …) der Geschädigte (ein -r), die geschädigte Partei, der Schadenleidende
oškodovanec pri prometni nesreči der Unfallgeschädigte
pravo oškodovanec kot (subsidiarni) tožilec der Nebenkläger
pravo tožba oškodovanca kot tožilca die Nebenklage
| svoj. prid.: oškodovančev

otage [ɔtaž] masculin talec

prendre, échanger des otages vzeti, izmenjati talce
garder, retenir quelqu'un comme otage koga obdržati kot talca

other² [ʌ́ðə] zaimek
drugi, -ga, -go

the other drugi
of all others med vsemi, od vseh, pred vsemi
each other drug drugega
one from the other posebej, narazen
someone or other nekdo, že kdo
somehow or other; ali some way or other tako ali drugače
no (ali none) other than nihče drug kot
some day (ali time) or other nekega dne, kadarkoli

other³ [ʌ́ðə] prislov
drugače (than kot)

otherwise [ʌ́ðəwaiz] prislov
drugače, sicer

rather than otherwise najraje
not otherwise than prav tako kot
his political enemies his otherwise friends njegovi politični nasprotniki, sicer pa prijatelji

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

otre m meh:
otre di vino vinski meh
essere un otre di vino biti pogosto pijan
otre di vento pren. bahač
pieno come un otre poln kot sod

otrók child, pl children; (majhen) baby, babe, tot; (nedoleten) infant; (zaničljivo) brat

zakonski otrók legitimate child
nezakonski otrók illegitimate child, child born out of wedlock, bastard, natural child
otrók ljubezni love child
mrtvorojen otrók stillborn child
čudežen otrok infant prodigy
otrók brezdomec waif
brez otrok childless
ugrabitev otróka kidnapping
umor otróka, morilec, -lka otróka infanticide
varovalec, -lka baby-sitter
on je pravi otrók he is quite a child
ona pričakuje otróka she is with child (ali in the family way), she is an expectant mother
roditi otróka to give birth to a child
biti (krstni) boter otróku to stand sponsor to a child
varovati otróka (oziroma otroke) v odsotnosti staršev to baby-sit
ne biti več otrók to be no longer a child
on ni več otrók he is no longer a child
kot otrók se veseliti to be as pleased as Punch
dobiti (roditi) otróka to be delivered of a child
nobenega otróka ne več dobiti (roditi) to be past childbearing (ali childbearing age)
opekel otrók se boji ognja a burnt child dreads the fire

otròk niño m , niña f

brez otrok sin niños
defekten otrok niño estropeado
čudežen (nepreskrbljen, posvojen, prejezikav, iz prvega zakona) otrok niño prodigioso (a cargo, adoptivo, terrible, del primer matrimonio)
zakonski (nezakonski) otrok niño legítimo (natural ali ilegítimo)
razvajen otrok niño consentido
otrok narave hijo m de la naturaleza, ser m primitivo
dom za otroke hogar m infantil
nega otrok puericultura
ugrabitev (ugrabitelj) otroka secuestro m ali rapto m (secuestrador m) de un niño
otrok navade (hombre m) rutinero m
otroci in norci govore resnico los niños y los locos dicen las verdades
veseliti se kot otrok (novih čevljev) alegrarse como (un) niño (con zapatos nuevos)

ōtto

A) agg.

1. osem:
dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto

2. osem, osmica:
abita al numero 8 stanuje na osmici
prenda il numero otto stopite na osmico
corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)

B) m invar.

1. osem; osmica:
l'otto del mese osmega v mesecu
l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
oggi a otto danes teden
ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico

2.
otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)

3. šport osmerec