-
ἀττέλεβος, ὁ ion. neka vrsta kobilic brez kril.
-
ἄ-τῡφος 2 brez prevzetnosti, neošaben, skromen, zmeren.
-
ἄ-υπνος 2 ep. poet. 1. brez spanja, buden, vzbujen, čuječ, bdeč, ὕπνος nemirno spanje. 2. pren. κρῆναι neusehljiv, vedno tekoč, ἄγρα nočen.
-
αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.
-
αὐτο-κέλευστος 2 αὐτο-κελής 2 ion. (κέλομαι, κελεύω) iz lastnega nagiba, sam od sebe, brez povelja.
-
αὐτο-κράτωρ, ορος, ὁ, ἡ (κρατέω) sam svoj (neomejen) gospodar, samostojen, neodvisen; samodržec, samovladar; αὐτοκράτωρ πάντα διατίθημι uredim vse po svoji volji; μάχη kjer sme vsak po svoji glavi delati, brez poveljstva; στρατηγός vrhovni poveljnik.
-
αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.
-
αὐτοσχεδίασμα, ατος, τό brez priprave zložena pesem, improvizirana pesem.
-
αὐτοσχεδιαστικός 3 brez priprave zložen, improviziran.
-
αὐτο-σχέδιος 3 in 2 nepripravljen, brez priprave zložen, zapet, improviziran.
-
αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).
-
ἄ-φαλος 2 ep. brez čeladnega nastavka, brez grebena.
-
ἄ-φαντος 2 (φαίνομαι) ep. poet. neviden, brez sledu, neslaven; ἄφαντος γίγνομαι izginem NT; φῶς nepričakovan.
-
ἀ-φεγγής 2 (φέγγος) poet. brez svetlobe, ugasel, temen, nesrečen, strašen.
-
ἀ-φειδής 2 (φείδομαι) ki ne prizanaša, ne hrani, ne pazi na, neusmiljen, brezobziren, brez strahu pred nevarnostjo, krut, brez usmiljenja, adv. -ῶς, ion. -έως 1. obilno. 2. okrutno, strogo, brez usmiljenja.
-
ἀ-φελής 2 enostaven, preprost, brez pomisleka ἔφαγε.
-
ἄ-φιλος 2 1. brez prijateljev. 2. neprijazen, neprijeten, sovražen, nehvaležen.
-
ἀ-φιλότῑμος 2 brez častihlepnosti, brez plemenitih teženj; neznaten, brezčasten, nepošten.
-
ἀφροντιστέω (φροντίζω) sem brez skrbi, ne brigam se za kaj, ne maram za kaj τινός.
-
ἀ-φρόντιστος 2 (φροντίζω) poet. brez skrbi, brezskrben, nepremišljen, nepripravljen, blazen. – adv. -ίστως brezskrbno, brezbrižno, ἔχω sem brezskrben, sem brezumen, blazen.