Franja

gerō -ere, ges-sī, ges-tum (iz *geso)

I.

1. nesti, nositi: Vulcanum (ogenj) in cornu conclusum PL., onera VARR., formicae onus ore gerentes O., caput incensum fervore gerebant LUCR., g. terram L., tela gerunt V. prinašajo, dobavljajo, g. tela dextris, sceptrum dextrā, pila manu V., Horatius spolia prae se gerens H., clipeum laeva gerebat O.; redko z naznačeno smerjo: saxa in muros g. L.; pren.: bella manu letumque gerens V.

2. occ.
a) na sebi nositi, imeti: vestem N., O., hastam, vittas, regis insigne, barbam et crines V., umbrata gerunt civili tempora quercu V., cuncta gerens, vocemque et corpus et arma Metisci V., virginis os habitumque gerens et virginis arma V., quod aliena capella gerat distentius uber H., g. serta, vinela, angues imixtos crinibus, cornua fronte, terga leonis (levíno) O., tela gerit fixa in pectore O. ima ... zapičene, quae bracchia gessit, crura gerit O. kar je imel za roke, ima (zdaj) za noge, simulacrum gerebat Beli effigiem CU. je imel Belovo podobo, fratrum speciem g. SEN. TR.; z abstr. obj.: g. nomen decusque V. uživati, nomen O. ime imeti, imenovati se, falsum cognomen SEN. PH. imeti izmišljen priimek, mores O. kazati; pren. alicuius personam g. krinko koga imeti = vlogo koga igrati, zastopati koga: quam personam gerere velimus CI., est proprium munus magistratus intellegere, se gerere personam civitatis CI. da zastopa državo; od tod tudi gerere aliquem vlogo koga igrati, njegov posel (službo, opravilo) vršiti: g. principem PLIN. IUN. kot prvak nastopati, aedilem AP., non heredem regni, sed regem IUST. ne vesti se kot ..., ampak kot ..., civem patremque CL.
b) v sebi nositi, imeti, gojiti: animum muliebrem ENN., iras PL., TER., amicitiam CI., N., muliebres inimicitias CI., Catonem inimicitias cum multis gessisse accepimus CI. da je z mnogimi živel v sovraštvu, veteres inimicitias cum Caesare g. C., advorsum divitias invictum animum gerebat S., suos hortatur, uti fortem animum gererent S. da naj razodevajo (kažejo) Iulus ante annos animumque gerens curamque virilem V., curam g. pro aliquo V. skrb imeti za koga, skrbeti za koga, seu tu querelas sive geris iocos ... pia testa H. vsebuješ, praecipuum in Romanos gerebant odium L. gojili, mixtum gaudio et metu animum g. L., g. in pectore ferrum, vulnus mente tacita, vires sine mente O., partum ali uterum PLIN. noseča biti, (o živalih) breja biti; abs.: ad ea rex, aliter atque animo gerebat, placide respondit S. kot si je mislil.
c) na sebi (= na svojem površju) nositi, imeti, pogosto = roditi: gerit India lucos V., platani mālos gessere V., terra viros urbesque gerit silvasque ferasque O., silva gerit frondes, eiectas litus harenas O., arbores gesserat Oete O., quidquid et herbarum Thessala terra gerit TIB.
č) gerens aliquid lahko včasih slovenimo s predlogom s (z) in soc.: monstrum centum oculos gerens O. s stotimi očmi, in vertice picum gerens, ora pallidiora gerens O. bolj bledega obraza.

3. posebna pren. rekla:
a) prae se gerere aliquid kaj očitno kazati, izražati, razodevati: utilitatem CI. očitno koristiti, perspicuam coniecturam CI. očitno in jasno dajati mesto dozdevam.
b) morem gerere alicui storiti komu po volji, ugoditi, ustreči, vda(ja)ti se komu (čemu): PL., TER., geram tibi morem CI., diligenter Sex. Naevii cupiditati morem gerunt CI., mos est gerendus Cn. Pompeio CI., gerat ille suo morem furiosus amori O.; brez dat.: ut homines sunt, ita morem geras PL.

4. metaf. refl. se gerere (vselej s kakim adv., adv. določilom ali predik. acc.)
a) kako nositi se, obnašati se, vesti se, kazati se, ravnati: g. se valde honeste CI. EP., se turpissime CI., in ea (re publ.) se excellentius CI. (gl. ex-cellō), sic me in hoc magistratu geram, ut ... CI., ut te illic gesseris, non audeo dicere CI., illi quo se pacto gerunt? CI., quemadmodum se unusquisque nostrum gerat CI., g. se contumacius N., sic se gerebat, ut ... N., sic se gerendo N. ob takem vedenju (ravnanju), ut sese victus gereret, exploratum misit S., sic me non solum adversus socios gesseram, sed etiam adversus hostes L., g. se inconsultius L., se turpiter in legatione PLIN. IUN.; g. dis se minorem H. bogovom se podrejati, se medium L. ne biti na nikogaršnji strani, nepristranski biti, nepristransko ravnati, se illis dignum SEN. PH.; adv. določilo izraženo s praep.: census ... tantum modo indicat eum, qui sit census, ita se iam tum gessisse, pro cive CI. kakor (kot) državljan, g. se pro colonis L., se sine crimine O.
b) (zevg.) držati se in držati: meque vosque in omnibus rebus iuxta geram S., g. se et exercitum more maiorum S.

II. metaf.

1. storiti, izvršiti, izvesti, opraviti, oskrbeti: quod factum gessissem pro salute rei publ. CI., eosdem in foro gessi labores CI., ea, quae clarissimus adulescens gessit et gerit CI., omnia per servos latronesque gessisti CI., nec tecum talia gessi V., maiora fide g. O. neverjetna dela izvršiti, tutelam alicuius g. DIG. varuh biti komu, toda: g. tutelam corporis SEN. PH. za telo skrbeti; zelo pogosto rem (res) gerere
a) v splošnem pomenu = zadeve (posel, posle) opravljati: rem gero et facio lucrum PL., si quis rem mandatam malitiosius gessisset CI., in rebus gerendis tarditas odiosa est CI., quo pacto rem gerat H. (toda pesn. kot naslovitev pisma: Celso gaudere et bene rem gerere ... refer = Celso salutem ali salvere ... refer; gl. gaudeō in prim.: illum bene gerere rem et valere et vivere PL.); rem bene ali male g. tudi = svoje premoženje (imetje) dobro ali slabo upravljati, z njim dobro ali slabo gospodariti: multi suam rem bene gessere ENN. AP. CI., male rem gerentibus patribus bonis interdici solet CI.; od tod pt. pr. kot adj. relat. z gen.: rei male gerentes PL. slabi trgovci (obrtniki); pomni še reklo: hanc rem gero PL. pazim, hanc rem gere PL. tukaj pazi!
b) v posebnem pomenu α) o velikih dejanjih (delih): g. res magnas N., tantas res CI., qui cum res maximas gesserit CI.; abs.: spes gerendi (sc. res) CI., nam gerere quam fieri tempore posterius, re atque usu prius est S. dejansko izvrševanje (= opravljanje) službe pride sicer časovno za izvolitvijo, od tod gesta -ōrum, n vojna dejanja: N., pa tudi = sodne obravnave (razprave): pozni ICTI., ECCL.; res gestae dejanja, poseb. vojna: N., S., L. idr. rerum gestarum memoria CI., ob eas res bene fortiter feliciterque gestas CI. zaradi teh dobrih, hrabrih in srečnih dejanj (del), res domi gestae O. mirovna dejanja (dela). β) (o poveljniku) poveljevati, voditi (vojno, bitko ...): quo cornu rem gessit N., res in Africa gessit N., Cnaeus terrā, Publius navibus (na morju) rem gereret L., eādem fortunā ab altero consule ad Cominium gesta res L., rem (res) male (bene, prospere) g. N., C. nesrečno (srečno) se vojskovati, tempus rei gerendae C.; podobno occasio negotii bene gerendi C. ugoden čas (ugodna priložnost) srečno udariti na sovražnika. γ) (o vojakih) bojevati (boriti) se: comminus, eminus rem g. L., gladiis res geri coepta est L., obstare rei bene gerendae L.

2. pass. geri zgoditi se, izvršiti se: dum haec in Venetis geruntur C., haec dum Romae geruntur CI., quatriduo, quo haec gesta sunt CI., palam res gesta est CI., ab initio res quem ad modum gesta sit vobis exponemus CI., quid negotii geritur? CI. kaj se godi? male gestis in Sicilia rebus N. ko se je zadeva na Siciliji slabo obnesla, (naspr.) rebus bene gestis V. ker se je zadeva dobro obnesla, ea diversā dum parte geruntur V., luce nihil gestum est O.

3. occ.
a) bellum gerere (vojno) vojevati, bojevati (vojskovati) se: CI., C., N., L. idr. bellum g. adversus (adversum) ali in aliquem (aliquid) CI., N., L. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR. ali in aliquem CI., N. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR., bellum g. pro aliquo V., bellum g. ad Troiam V.; bellum g. cum aliquo je dvoumno, ali s kom ali zoper koga: Romulus bella cum finitimis felicissime multa gessit CI., Belgae ... proximi sunt Germanis, ... quibuscum contiventer bellum gerunt C. ali (redkeje) = v zvezi s kom, na strani koga: quod Chabrias adversum regem bellum gereret cum Aegyptiis N., tudi = pod kom, pod poveljstvom koga: L.; zevg.: pacem an bellum gerens S. kadar miruje ali kadar se vojskuje, v miru ali vojni, bellum pacemque g. V. odločati o vojni in miru; podobno rem. publ. g. bojevati (vojskovati) se za državo (večinoma z adv. bene, feliciter, prospere, egregie idr.): C., rei publ. bene gerendae spes CI., cum a M. Lepido imperatore saepenumero res publ. bene et feliciter gesta sit CI., quae (litterae) rem publ. bene gestam in bello nuntiarent CI., rem publ. foris gerendam ait L., in Volscis res publ. egregie gesta L., quod se absente res publ. egregie gesta esset L.; proelium (proelia) g. boj(e) biti, bojevati se: L. EPIT., FRONT.
b) (službe) opravljati, izvrševati, upravljati: aedilitatem PL. consulatum, dictaturam, praeturam, tribunatum, magistratum, potestatem, imperia, honores (častne službe) CI., rem publ. CI., N. upravljati, rem publ. g. atque administrare CI. prevzeti in upravljati, g. negotium publicum CI. uradni posel izvrševati, uradno službo (nalogo) opravljati, imperium poveljevati, munus N., civitatis sacerdotium VITR.; (kot državni oblastnik) kaj prirediti, vaditi, vršiti, izvajati, držati: comitia CI., censum (namreč kot cenzor) SUET.
c) negotium gerere, negotium bene ali male g. (trgovski, obrtni, gospodarski) posel opraviti, posel dobro ali slabo opraviti, dobro ali slabo gospodariti, dobro ali slabo kupčijo napraviti, (pri pravdanju) dobro ali slabo opraviti: suum negotium gerunt otiosi CI., negotii gerendi inscitiā ... adflicti publicani CI., nemo Gallorum sine cive Romano quidquam negotii gerit CI., praeclare suum negotium gessit Roscius CI., qui male ... gerendo negotio ... in vetere aere alieno vacillant CI., tu tuum negotium gessisti bene CI. ti si (pri pravdanju) dobro opravil; od tod pt. pr. gerens kot adj. relat. z gen.: homines negotii gerentes CI. trgovci, obrtniki, negotii bene gerentes CI. dobri trgovci (naspr. rei male gerentes PL., gl. zgoraj), eques Rom. sui negotii bene gerens CI. ki je preudarno tržil.
č) (čas) prebiti, preživeti: aetatem cum aliquo SULPICIUS IN CI. EP. primae adulescentiae tempus SUET.; od tod g. annum z vrstilnim števnikom = teči v ... leto, star biti (toliko in toliko) let: annum gerens aetatis sexagensimum ac nonum superque mensem ae diem septimum SUET. star 69 let, en mesec in 7 dni; v istem pomenu tudi annos gerens z glavnim števnikom: annos gerens proxime quadraginta AUR.

Gerstenfeld, das, njiva z ječmenom; seine Gedanken im Gerstenfeld haben figurativ biti raztresen; ins Gerstenfeld schauen škiliti

Geruch, der, (-/e/s, Gerüche) (Duft) vonj (von po), duh; übler Geruch: smrad, zadah; (Geruchssinn) voh; im Geruch stehen biti na glasu, da; in den Geruch kommen priti na glas, da

gerüstet: gerüstet sein für biti pripravljen na

Geschick², das, (Geschicklichkeit) spretnost, mit etwas Geschick z malo spretnosti; Geschick zu etwas haben biti spreten za kaj

Gesellschaft, die, (-, -en)

1. družba, (geschlossene zaprta, offene odprta, industrielle industrijska, postindustrielle postindustrijska)

2. (Handelsgesellschaft) trgovska družba, Gesellschaft mit beschränkter Haftung družba z omejeno odgovornostjo/zavezo; Gesellschaft des bürgerlichen Rechts civilnopravna družba; (Verein) združenje

3. Pflanzenkunde Tierkunde združba

4. (Gesellschaftsabend) družabna prireditev jemandem Gesellschaft leisten biti za družbo (komu)

Gesicht¹, das, (-/e/s, -er)

1. obraz, (Miene) izraz (na obrazu); das Blut steigt ins Gesicht kri udari v obraz; das Gesicht in den Händen verbergen: zakopati glavo v roke; was machst du für ein Gesicht? kako pa gledaš

2. (Sehvermögen) vid

3. bei der Brotschnitte: namazana stran

4. ugled (das Gesicht wahren čuvati ohranjati ugled, das Gesicht verlieren izgubiti ugled) ins Gesicht sehen einer Gefahr usw. soočiti/soočati se z; ins Gesicht sagen povedati v obraz; zu Gesicht bekommen dobiti pred oči, priti pred oči; ins Gesicht fallen biti v oči; ins Gesicht fassen zagledati; ins Gesicht hinein naravnost v obraz; zu Gesicht stehen pristajati; Gesichter ziehen/schneiden spakovati se; ein langes Gesicht machen dobiti/imeti kisel obraz/dolg nos; ein böses Gesicht ziehen jezno gledati; ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen gledati ko sedem dni dežja; das Gesicht verziehen narediti dolg obraz; wie aus dem Gesicht geschnitten podoben kot jajce jajcu

gesinnt: feindlich gesinnt sein imeti sovražen odnos do, biti nenaklonjen (čemu/komu); freundlich gesinnt sein imeti prijateljski odnos do, biti naklonjen (čemu/komu); politisch gesinnt političnega prepričanja

Gespräch, das, (-s, -e) pogovor, razgovor; Gespräche, pl , razgovori; (Diskussion) razprava; Gespräch am runden Tisch okrogla miza; im Gespräch bleiben ostati v stiku; im Gespräch sein (als künftiger...) biti omenjan (omenjajo ga); das Gespräch auf etwas bringen napeljati pogovor na; jemanden ins Gespräch bringen napeljati pogovor na (koga); ins Gespräch kommen ogpreti pogovor; das Gespräch geht aus zmanjkuje snovi za pogovor

gestación ženski spol nosečnost

en gestación v nosečnosti; v nastajanju gestar nositi, biti noseča

gestalten oblikovati (zu v, k) ustvariti; sich gestalten izoblikovati se, biti, razvijati se

gestern včeraj, gestern [abend] Abend včeraj zvečer; gestern morgen/Morgen včeraj zjutraj; von gestern od včeraj, včerajšnji; von gestern Ansichten: zastarel, včerajšnji; nicht von gestern sein ne biti od včeraj (ne biti naiven)

gesto moški spol kretnja, gesta: obličje, obraz; spaka; velikodušno dejanje

afirmar con el gesto molče pritrditi
estar de mal gesto čemeren (nataknjen) biti
poner gesto napraviti kisel obraz, kujati se
hacer gestos spakovati se

gestō -āre -āvī -ātum (intens. glag. gerere)

I. trans.

1. nesti, nositi, (na sebi ali v sebi) imeti: VELL., SUET., LACT., puerum in manibus TER., caput ... adfixum gestari iussit in pilo CI., non obtunsa adeo gestamus pectora V., neque iam livida gestat armis brachia H., lecticā gestare aquam H., hastati spicula gestabant L., g. laevā taurorum tergora septem O. ščit iz sedmerih bikovih kož, quae (electra) ... nuribus mittit gestanda (kot nakit) Latinis O., g. dorso sicut iumenta onera CU., gemmam digito PLIN., g. in utero (sc. partum) PLIN. noseča ali breja biti; pass. gestari (z abl. instrumenti curru, vehiculo, lecticā) dati se voziti, – nesti, – nositi (v oddih), voziti (peljati) se: nunc gestemur SEN. PH. dajmo se zdaj nesti v nosilnici, gestari non vehiculo, sed equo PLIN. IUN. ne voziti se, ampak jezditi (jahati); pren.: gestare aliquem in sinu ali in oculis TER. imeti koga pri srcu, zelo ljubiti ga, meum animum gestas PL. moje mišljenje poznaš, ferrum et scopulos gestare in corde O. = trdosrčen (neusmiljen) biti.

2. dobavljati: ex urbe atque Italia inritamenta gulae gestabantur T.

3. metaf. prinašati, skrivaj (kot novico) naznanjati, ovajati: crimina PL., verba, vitia SEN. PH. –

II. intr. dati se nositi, – voziti: SUET.

Gesundheit, die, (-, ohne Plural) zdravje; bei Gesundheit sein biti zdrav; sich einer guten Gesundheit erfreuen biti trdnega zdravja; von Gesundheit strotzen pokati od zdravja; Gesundheit!/zu Gesundheit! Na zdravje!; auf die Gesundheit trinken piti na zdravje

get^*1 [get]

1. prehodni glagol
dobiti; pridobiti zaslužiti; vzeti, jemati; preskrbeti, nabaviti, omisliti si, kupiti; spraviti, spravljati (pridelke); doseči; ujeti; razumeti, naučiti se, doumeti; zvedeti; dati si narediti
ameriško, sleng razjeziti, razdražiti

2. neprehodni glagol
postati; priti, dospeti; napotiti se; navaditi se
ameriško, sleng popihati jo

to get acquainted seznaniti se
to get to be postati
to get better okrevati
to get the better of s.o. premagati koga
to get the best of s.th. najbolje opraviti
to get one's back up razjeziti se
to get the bullet (ali boot, sack, mitten) biti odpuščen
to get clear of znebiti, otresti se
sleng get cracking! loti se posla!
to get dressed obleči se
to get done dati si narediti
there's no getting around nič ne pomaga
to get drunk opijaniti se
to get a glimpse of bežno zagledati
to get even with s.o. obračunati s kom
to get one's eye in navaditi se, prilagoditi se
to get on a fair treat zelo dobro napredovati
sleng to get s.o.'s goat razjeziti, razdražiti koga
get you gone! proč od tod, izgini(te)!
to get the goods on s.o. dobiti dokaze proti komu
to get a grip of obvladati, premagati
sleng to get a big hand zelo ugajati, doživeti velik uspeh
to get the hang of s.th. razumeti, doumeti kaj
to have got to (z nedoločnikom) morati, biti prisiljen
to get by heart naučiti se na pamet
ameriško, sleng to get in Dutch with zameriti se komu
to get hold of polastiti se
pogovorno to get the kick out of s.th. uživati nad čim
to get to know spoznati
sleng to get left razočarati se, podleči
to get lost zgubiti se
to get to like vzljubiti
to get it (in the neck) biti grajan, kaznova
to get a move on pohiteti
to get married poročiti se
to get on s.o.'s nerves dražiti koga
to get nowhere nič ne doseči
to get possession of s.th. polastiti se česa
to get a sight of zagledati
to get the sow (ali pig) by the tail (ali ear), to get the wrong sow by the ear zmotiti se
to get over (ali round) s.o. pregovoriti koga
to get s.o. razumeti koga; imeti koga za norca
sleng to get the raspberry biti zasmehovan
sleng to get rattled zmesti se, postati živčen
to get ready pripraviti se
to get rid (ali quit) znebiti se
to get a rise out of s.o. razdražiti koga
to get one's second wind oddahniti si
to get one's shoes soled dati si podplatiti čevlje
to get to sleep zaspati
to get a slip pelin dobiti, biti zavrnjen
to get the start of s.o. prehiteti koga
to get there doseči uspeh
to get well ozdraveti
to get the wind of s.th. zvedeti, zavohati, zaslutiti kaj
figurativno to get the wind up prestrašiti se
to get to work lotiti se dela
to get the worst of the bargain zgubiti, biti premagan
to get s.o. wrong napačno koga razumeti
to get used to doing s.th. navaditi se česa
to get the upper hand of s.o. premagati koga

get out prehodni glagol & neprehodni glagol
ven potegniti, izvleči; izstopiti

get out of one's depth (ali control) zgubiti tla pod nogami
get out of bed on the wrong side vstati z levo nogo, biti slabe volje
get out of sight izginiti
get out of hand izogibati se nadzorstvu; končati delo
get out of habit odvaditi se
get out of one's mind izbrisati iz spomina

getrauen: sich etwas getrauen upati se/si; mit etwas fertig zu werden: biti trdno prepričan (v svojo sposobnost)

geübt izkušen, izvežban; geübt sein/werden biti v rabi

gewahrt: gewahrt bleiben biti ohranjen