Franja

imprimō (inprimō) -ere -pressī -pressum vtisniti, in sicer

1. z zunanjim obj.: pritisniti (pritiskati) kaj (ali s čim) v ali na kaj, vtisniti kaj komu (čemu). Sklad: ali aliquid alicui (rei), ali pa (redkeje): aliqua re aliquem (aliquid); podlaga, na katero se pritiska, večkrat ni izrecno povedana: impresso genu nitens terrae adplicat ipsum V. s kolenom pritiskajoč nanj, pokleknivši nanj, impresso pollice O., aratrum muris i. H. s plugom potegniti čez zid., epistulae anulum impr. Cu.; occ.: signo impressae tabellae (= tabellae, quibus signum impressum est = quae signo impressae sunt) L. zapečatene, s pečatom zaznamovane; meton.: ne imprimatur iacentibus molibus solum Col. da se ne potlači (poniža); metaf.: non imprimitur animus quasi cera Ci. ne dobi vtiska (kakor voščena tablica), flagitiorum vestigiis Italiam inpressit Ci. ji je vtisnil sledove, jo je pokril s sledovi; pesn.: crater impressus signis V. vrč, pokrit z vgraviranimi podobami.

2. s prolept. (notranjim) obj.: vtisniti, odtisniti; sklad: aliquid alicui rei ali in aliqua re; (ta raba je nastala po nekaki metonimiji): vix impressam orbitam videre possumus Ci., quis est locus, in quo non exstent huius … impressa vestigia? Ci., signa anulis impressa (in cerā) Ci., humi rostro litteram a (imprimit sus) Ci., signum pecori i. V., dente labris notam i. H. z zobom ustnicam znak vtisniti. Pogosto metaf.
a) (v podobi, posneti po vžiganju, žigosanju): imprimitur rei publicae dedecus Ci.
b) (v podobi, posneti po vsekavanju, dolbenju, pisanju): memoria … tabulis publicis impressa Ci. „vsekan“, „vrezan“; prim. sigillum in cerā i. Ci.; pogosto kot fil. t. t.: visum obiectum imprimet in animo suo speciem Ci. bo vtisnil, notitiae visis impressae Ci. vtiski zaznanih pojavov, in omnium animis deorum notionem impressit ipsa natura Ci.

indicatore¹

A) agg. (f -trice) kazoč, kazalen, naznanjujoč, opozarjajoč:
freccia indicatrice avto smerna puščica
cartello indicatore avto prometni znak

B) m

1. kazalec, kazalnik, indikator; merilnik:
indicatore del livello del carburante avto merilnik količine goriva

2. ekon. indikator, indeks, kazalnik

3. priročnik, vodnik

4. kem. indikator; reagent

infinito neskončen, brezmejen; neštevilen

hasta lo infinito do neskončnosti
infinito m znak za neskončnost (∞)

integral moški spol (-a …) matematika das Integral (Riemannov Riemannsches Integral, Lebesgueov Lebesguesches Integral, Stieltjesov Stieltjes-Integral, krivuljni Kurvenintegral)
znak za integral das Integralzeichen

interpúnkcija ponctuation ženski spol

interpunkcijski znak signe moški spol de ponctuation

interpúnkcija puntuación f

interpunkcijski znak signo m de puntuación

interpunkcíjski

interpunkcíjski znak punctuation mark

interval [íntəvəl] samostalnik
razmik, presledek, meddobje
glasba interval
medicina svetel trenutek

at intervals v presledkih, tu in tam
at regular intervals v enakomernih presledkih
at intervals of 50 feet v razmiku petdesetih čevljev
interval signal znak za odmor (radio)

intoxication [-kasjɔ̃] féminin zastrupitev

intoxication par l'alcool, par la nicotine, par la viande zastrupitev z alkoholom, nikotinom, mesom
intoxication mercurielle, saturnine zastrupitev z živim srebrom, s svincem
symptôme masculin d'intoxication znak, simptom zastrupitve

iugum -ī, n (k iungō; prim. gr. ζυγόν = got. juk, sl. igo)

I.

1. jarem, igo (na vratu vprežene živine): nos quibusdam bestiis iuga imponimus Ci., iuga tauris solvere V., demere H., iugum asinarium Cat., crebra iactatione cervicum iugum excusserant Cu.; o konjih: equi iugum quatere coeperant Cu., equi colla iugo eripiunt O., frena fert iugo (equus) V., demere iuga equis O.; o drugih živalih: tigres iugum collo trahentes H., leones iugo subdere Plin.

2. metaf. jarem = dolžnost: subtrahis effracto tu quoque colla iugo? O., ferre iugum pariter dolosi amici H. ki več nočejo nositi istega jarma; occ.
a) zakonski jarem: nondum subacta ferre iugum valet cervice H., Venus diductos iugo cogit aëneo H., alicui iugum imponere O., iugum ferre Pl., paulatim sub iuga colla dare Tib., eripere turpi colla iugo H.
b) suženjski jarem: iugum Macedonum deiecere Cu., fortunae iugum pati Cu., cuius a cervicibus iugum servile deiecerant Ci., servitutis iugum depellere Ci., iugum accipere L., Samnitium iugum subire T., alicuius ferre iugum H., iugum exuere L., iugo se exuere L., servitiis grave iugum demere L., aliena arva iugo premere V. „podjarmiti“, recipere imperii iugum Vell., iugum excutere Plin. iun.
c) jarem, narejen iz treh sulic v podobi Π, skozi katerega so morali iti premagani sovražniki v znak suženjstva: legionibus nostris sub iugum missis Ci., tudi sub iugo mittere, emittere L. izpod jarma spustiti, sub iugo abire L. biti spuščen izpod jarma; pren.: calamitates terroresque mortalium sub iugum mittere Sen. ph. premagati.

3. metaf. vprega: immissis iugis lora concussere aurigae V.; od tod meton. voz: Sil.; sploh dvojica, par: impiorum Ci. (Antonij in Dolabela), aquilarum Plin. —

II. jarem = prečnica, ki veže dve stvari

1. tkalsko vratilo, navoj: tela iugo vincta est O.

2. igo na ojesu: iugum (plaustri, temonis) Cu., L., Varr., Iust.

3. Tehtnica ali Polnočnica (ozvezdje): Sen. tr., Romam, in iugo cum esset luna, natam esse dicebat Ci.

4. veslaška klop, brv: animas, quae per iuga longa sedebant, deturbat V.

5. jarem, (gorsko) sleme, (gorski) greben: mons factus Atlas; iuga sunt umeri, caput cacumen O., summum iugum montis C., omnes eius iugi colles C., iugo circummissus in verticem collis evasit L., iugum Alpium L. alpsko pogorje = Alpe, iuga Tauri L., Pyrenaei iuga S., continentia iuga L., nive perenni (večnim) obruta iuga Cu., dorsum esse eius iugi aequum Ci., ut mutato itinere iugis Octogesam perveniret C., in immensis qua tumet Ida iugis O.; sinekdoha vrh, gora: in quibus es venata iugis? O., bacchata iugis Naxos V.

j s neskl., štirinajsta črka latinične abecede in enajsta cirilske azbuke; malo j, veliko J, v kemiji J znak za element jod in kratica za joule

kakovost [ô] ženski spol (-i …) die Qualität, die Beschaffenheit; die Güte; die Feinheit (mletja Mahlfeinheit)
tehnika običajna kakovost die Normalgüte
tehnika povprečna izhodna kakovost der Durchschlupf
tehnika kakovost teka die Laufgüte
-qualitat (zvoka Tonqualität, življenja Lebensqualität, vrhunska Höchstqualität, Spitzenqualität)
… kakovosti/za kakovost/s … kakovostjo Qualitäts-, Güte-
(dvig die Güteverbesserung, die Qualitätssteigerung, kontrola Qualitätskontrolle, Gütekontrolle, Güteprüfung, premija za kakovost die Qualitätsprämie, oznaka die Qualitätsbezeichnung, standard die Gütenorm, Qualitätsnorm, znak das Qualitätssiegel, Gütesiegel, das Gütezeichen, blago z zajamčeno kakovostjo die Qualitätsware)
prva kakovost erste Wahl, erste Klasse
vrhunska kakovost Extraklasse
dobre/slabe kakovosti gut/schlecht beschaffen
srednje kakovosti mittelgut
ki zmanjšuje kakovost qualitätsmindernd
ki veliko da na kakovost [qualitätsbewußt] qualitätsbewusst

kamnosešk|i [é] (-a, -o) Steinmetz-; (znak das Steinmetzzeichen)
kamnoseško kladivo das Fäustel

kartografsk|i (-a, -o) kartographisch
kartografski papir das Landkartenpapier
Karten- (prikaz die Kartendarstellung, znak das Kartenzeichen, mreža das Kartennetz)

kenntlich spoznaven; zaznaven; kenntlich machen označiti, označevati (als kot) ; sich kenntlich machen dati znak o svoji navzočnosti; sich kenntlich machen durch postati opazen z, biti izstopajoč po

klícen (-cna -o) adj. di chiamata, di richiamo:
pošta klicna številka numero telefonico
pošta klicni znak segnale di chiamata

klinopísen

klinopísni znak (napis) cuneiform character; wedge-shaped character
klinopísni napis cuneiform inscription

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff

kȍnjskī -ā -ō konjski: konjski vašar; -a dlaka, zaprega, hrana; konjski rep etn. okrasni predmet in znak priznanja, npr. paša z dvema, s tremi konjskimi repi, ob slovesnostih se je k. rep nosil v sprevodu pred dostojanstvenikom; -e uši bot. dvolistni vimenjak: konjski bosiljak bot. vodna meta; konjski karanfil bot. temno rdeči, mnogocvetni nagelj; konjski rep bot. ostrožnik; -o kopito bot. kopitnik; -a smrt zool. kovinsko modri kačji pastir; -a snaga konjska moč; -e širine pas slabih vetrov na področju pasatov; -a balega konjska figa

korektúren (tiskarstvo)

korekturni odtis épreuve ženski spol, placard moški spol
korekturni znak signe moški spol de correction