Franja

obíti¹ (obidem) dar una vuelta alrededor de; rodear; dar (hacer) un rodeo ; (sovražnika) cercar

obiti zakon eludir la ley
obiti straže hacer la ronda
groza me obide me estremezco de horror
strah me je obšel me entró miedo

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

oblivion [əblíviən] samostalnik
pozaba, pozabljenje, pozabljivost
pravno spregled, pomilostitev, amnestija

Act (ali Bill) of oblivion zakon o amnestiji
to fall (ali sink) into oblivion priti v pozabo

obrogātiō -ōnis, f (obrogāre) protipredlog, nasproten nasvet, preklic, abrogácija = predlog zakona, s katerim se razveljavlja ali spreminja drug zakon: Corn.

odpráviti (ukrep) abolir, supprimer ; (dokument, akt) rédiger (ali établir) un document, passer un acte, instrumenter ; (blago) envoyer, expédier

odpraviti nazaj renvoyer, retourner
odpraviti plod avorter
odpraviti vlak faire partir (ali expédier) le train
odpraviti smrtno kazen abolir la peine de mort
odpraviti zakon supprimer (ali abroger) une loi
odpraviti težavo aplanir une difficulté
odpraviti se (s'en) aller à, partir pour, se rendre à
odpraviti se na pot partir (en voyage), se mettre en route
odpraviti se na odprto morje prendre la mer (ali le large)
odpraviti koga s praznimi besedami payer quelqu'un de belles paroles (ali en vaines promesses, familiarno en monnaie de singe)

of-fendō -ere -fendī -fēnsum (ob in *fendere; prim. de-fendō)

I. intr.

1. trčiti (trkati), zade(va)ti ob kaj: dens offendit solido (dat.) H. zadeva ob kaj trdega, grize v trdo, qui in tantis tenebris nihil offendat Ci.

2. metaf.
a) z zadetjem ob kaj (u)trpeti (imeti) škodo, poškodovati se (v vojni), biti poražen, doživeti (doživljati) nezgodo, ponesrečiti se: Ph., naves in redeundo offenderunt C., in quibus (sc. aquis) offendit naufraga puppis O., quoties culpā ducis … in exercitu esset offensum C. je kaj spodletelo, viri fortes in periculo offendunt Ci., Atilius offendit primo accessu ad Africam L. je imel nesrečo, apud iudices offendisti Ci. = bil si obsojen, tako tudi: cum multi viri fortes offenderint Ci.
b) zade(va)ti ob kaj (npr. ob kak zakon), (pre)kršiti kaj, (pregrešiti se) grešiti, zakriviti kaj, narediti (delati) napako, (z)motiti se, ne(je)voljo vzbuditi (vzbujati): L., in eo … offenderat, quod … N., in quo ipsi offendissent Ci., cum intellegeret se apud ipsam plebem offendisse de aerario Ci. ep.
c) spotakniti (spotikati) se ob koga, kaj, razhuditi (hudovati) se nad kom (čim), nezadovoljen biti s kom (čim), imeti komu kaj (po)očitati: Gell., si Caesarem probatis, in me offenditis C., si in me aliquid offendistis, cur non in meo capite luitur? C.; pass. brezos.: in eis offenditur Ci.
d) pohujšljiv, spotikljiv, neprimeren, nespodoben, nevšečen biti, v oči bosti, v oči biti, pozornost vzbuditi (vzbujati): Q., cum consulare nomen offenderet L., ne quid ipse offendam Ci. —

II. trans.

1. trčiti s čim ob kaj, udariti (se), zadeti (se) s čim ob (v) kaj, z zadetjem ob kaj poškodovati se, poškodovati si kak telesni del: Auct. b. Hisp., Col., Plin., Mart., Lucr. idr., pedem offendere Val. Max. ali pedem suum ad lapidem o. Vulg. udariti z nogo (ob kamen), pes offensus O. noga, s katero se je kdo udaril, o. aliquem pede Pl. zadeti koga z nogo, o. caput ad fornicem Q. udariti z glavo ob obok, capite graviter offenso L. s hudo poškodbo glave, offenso sento praebuit sonum L. ob katerega je zadel, o. lapidem Ap. ob kamen, latus Ci. poškodovati si stran (telesa), vocis offensa imago V. odbiti jek, odmev; potem sploh kak telesni del ali telo težiti, trapiti, mučiti, trpinčiti, nadlegovati, nadležen (v nadlego) mu biti: colorum claritas aciem oculorum offendit Plin., polypodion offendit stomachum Plin., corpus offensum est Cels. je oslabelo, bolno.

2. metaf.
a) zade(va)ti, naleteti (naletavati) na koga, nameriti na koga (kaj), sreč(ev)ati, naj(deva)ti koga (kaj): cum aliquem offensum forte fortunā videret N. na katerega se je bil nameril; z dvojnim acc.: Pl., omnes imparatos N., templum nondum perfectum offenderant Ci.; z adv. določilom: cum ad villam venisset et omnia aliter offendisset ac iusserat Ci.
b) žaliti, razžaliti, užaliti, prizade(va)ti, omrazíti (omráziti): O., Iust., Sen. ph., sermones … tuam existimationem … non offendunt Ci. ep., Pompeium non offendit N., ita vixit, ut offenderet sciens neminem Ci., honestius putabat offendere quam odisse T., eos splendor offendit Ci., id, quod offendit Etruscos L., o. animum alicuius Ci., offendit ea res Etruriae populorum animos non maiore odio regni quam ipsius regis L. to je razžalilo narode Etrurije, ker so sovražili kralja samega prav tako kot kraljestvo; toda offendere animum in aliquo Ci. zameriti komu; med. offendi = za zlo vzeti (jemati), zameriti (zamerjati) kaj, čemeriti se, postati (biti) čemeren, vzne(je)voljiti se nad čim: non ego paucis offendar maculis H., offendi fidis medicis H.; z ACI: ut non offendar surripi (sc. ista munera) Ph., offendebatur (ni trpel) componi aliquid de se Suet. — Od tod adj. pt. pf. offēnsus 3

1. razžaljen, užaljen, nevoljen, (vz)nejevoljen, razkačen, razsrjen: O., propter eas res fuerant tibi offensi Ci., offensā in eum militum voluntate N. vojaki so kazali svoj srd nad njim, offensus crudelitate Iust., nullis tamen offensior (po nekaterih izdajah infensior) quam vernaculis Suet.

2. spotikljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, mrzek: forma semel offensa H., o. argumentum Ci., civibus (dat.) suspectus tam graviter atque offensus Ci., populo nos offensi invisique fuimus Ci.; subst. offēnsum -ī, n spotika, pregrešek, prekršek, napaka: offensum est, quod eorum, qui audiunt, voluntatem laedit Ci.

offer² [ɔ́fə]

1. prehodni glagol
nuditi, ponuditi
ekonomija oferirati, ponuditi; izreči, povedati (mnenje itd.); žrtvovati, darovati (često z up, to komu)

2. neprehodni glagol
ponuditi se; žrtvovati

to offer battle nuditi nasprotniku priliko, da se bori
to offer one's hand ponuditi roko, ponuditi zakon
as occasion offer s kadarkoli je prilika

offre [ɔfr] féminin ponudba

offre d'aide ponudba pomoči
offres d'emploi ponudbe služb
offre maximum (ali la plus élevée), minimum najvišja, najnižja ponudba
offre ferme, par écrit, sans engagement obvezna, pismena, brezobvezna ponudba
la loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
faire, décliner une offre napraviti, odbiti ponudbo

ohm [óum] samostalnik
elektrika ohm, enota za merjenje električne upornosti

Ohm's Law Ohmov zakon

ohm el ohm(io) m

ohmov upor resistencia f óhmica
ohmov zakon ley f de Ohm

Ohm

Ohmov zakon Ohm's Law

óhm elektrika ohm moški spol

ohmski upor résistance ženski spol ohmique
Ohmov zakon loi ženski spol d'Ohm

Ohmsch, ohmsch, Ohm'sch Physik Ohmov; Ohmscher Widerstand ohmski upor, ohmska upornost; Ohmsches Gesetz Ohmov zakon

ohranit|ev ženski spol (-ve …) die Erhaltung (zdravja Gesunderhaltung), miru, reda: die Aufrechterhaltung; (neopustitev) die Wahrung, die Beibehaltung; das Erhaltenbleiben
vreden ohranitve erhaltungswürdig
fizika zakon o ohranitvi mase das Massenwirkungsgesetz

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

okrúten cruel, féroce, sauvage, bestial ; (nečloveški) inhumain, impitoyable, brutal, atroce

okrutno dejanje action ženski spol inhumaine
okruten zakon loi ženski spol inhumaine (ali impitoyable, cruelle)

okvíren frame

okvírna antena frame aerial
okvírni dogovor skeleton agreement
okvírni zakon skeleton law

okvíren de cadre; de base; approximatif

okvirna tarifa, pogodba tarif moški spol, contrat moški spol de base
okvirna cena prix moški spol approximatif
v okvirnih obrisih dans Les grandes lignes
določili so okvirne vsote on a fixé les montants approximatifs
okvirne smeruice directives ženski spol množine, ligne ženski spol de conduite, (vojaško) instruction générale
okvirni zakon loi-cadre ženski spol

okvíren (-rna -o) adj.

1. principale, essenziale, di massima:
okvirne smernice direttive di massima

2. approssimativo

3. di cornice, di telaio;
okvirna antena antenna a quadro
agr. okvirna brana erpice a telaio
lit. okvirna novela novella a cornice
okvirni dogovor accordo di base, accordo quadro
jur. okvirni zakon legge quadro

okvirn|i (-a, -o) Rahmen- (program das Rahmenprogramm, sporazum das Rahmenabkommen, zakon das Rahmengesetz, antena die Rahmenantenne, odredba die Rahmenverfügung, pogodba der Rahmenvertrag)