Franja

hinunterstürzen pasti (dol/navzdol) (die Treppe po stopnicah); ein Getränk: zvrniti; sich hinunterstürzen vreči se

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hladn|o kalt, kühl
vroče in hladno me obliva (es überläuft mich) heiß und kalt
hraniti/skladiščiti na hladnem kühl aufbewahren/lagern
dati na hladno kalt stellen, kühl stellen, figurativno (vreči ven) an die frische Luft setzen/befördern
(zapreti) einlochen, aus dem Verkehr ziehen
postaviti na hladno figurativno [kaltstellen] kalt stellen, (einen Menschen) abservieren, ins Aus stellen
postaja hladno es wird kalt
tehnika kalt- (iztisnjen [kaltgepreßt] kaltgepresst, kriviti kaltbiegen, lomljiv kaltbrüchig, prekajen kaltgeräuchert, valjan kaltgewälzt, valjati kaltwalzen, variti kaltschweißen)

hurl² [hə:l]

1. prehodni glagol
zalučati, zagnati

2. neprehodni glagol
irsko, šport igrati neke vrste hokeja

to hurl down zalučati na tla
to hurl o.s. on planiti na
to hurl abuse at s.o. vreči komu žalitev v obraz

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.

im-pellō (in-pellō) -ere -puli -pulsum

1. udariti —, suniti —, trčiti —, zadeti v ali ob kaj: Lucr., impulsas tentavit pollice chordas O., luctus (eius) maternas impulit auras V., arbores … impulsae concidunt L. na lahno zadeta, če se malo vanje sune, cuspide montem impulit V.; occ.
a) (suvaje) premakniti (premikati), zagnati (zaganjati), pognati (po-ganjati), stres(a)ti, majati, zibati: navem impellere remis V., vectibus C., sagittam nervo imp. O. spustiti, izstreliti, equum imp. Cu. pognati, spodbosti, sues Plin. tja gnati, semen impellit urinam Plin. žene na močo, aequora remis i. V. udarjati, „biti“; tudi: impellite remos V. = veslajte! impulso vomere V. če gre plug čez … ; tako poseb.: ventus impellit arborem H. maje, undas V. biča, tepe, vela H. napne, ratem O. goni, segetes O. ziblje (da valujejo v vetru); pesn.: mugitibus auras i. O. pretresati; metaf.: impellere aliquem quovis sermone H. motiti, in hunc casum imp. aliquem Ci. v to nesrečo pripraviti.
b) udariti, da kaj pade; pahniti, zadnji sunek zadati = podreti, (popolnoma, dokončno) poraziti: Lucan., Sen. tr., hominem clipeo i. Cu. podreti (na tla), vreči ob tla; od tod pren.: praecipitantem (ruentem T.) imp. Ci., praecipitantīs impellere certe est inhumanum Ci. že padajočega še enkrat suniti; prim. labantem animum imp. V., impulsas Vitellii res audietis T. na nič pripravljena, bellum imp. Lucan. skoraj dognati, mores imp. Plin. po zlu dati.
c) (sovražnika) potisniti nazaj, prisiliti k umiku: Lucan., i. aciem L., hostes L., T., aliquem in fugam i. Ci., L.

2. metaf. (koga k čemu) priganjati, nagibati (nagniti), napeljavati, spodbujati, pripeljati —, privesti —, pripraviti do … , k … ; abs.: aliis mortem parentum impellendo … pollicebatur Ci., nullo impellente fallebant Ci. brez tujega (zunanjega) vpliva(nja); z obj.: vidi esse causas permultas, quae istum impellerent Ci., si auctores desiderarentur, Brutos ego impellerem Ci.; tako poseb. pogosto pass. impulsus z abl.: irā impulsus C. iz jeze, hoc consilio atque adeo hac amentia impulsi Ci. na ta … , nullis impulsi inimicitiis alterum in iudicium vocant Ci. ne da bi jih priganjalo, gnalo; k čemu? se izraža z ad: cupiditates ad hoc scelus (facinus) eum impulerunt Ci., eum ad salutem meam voluntas impulit Ci., servum praemiis ad accusandum dominum impulit Ci.; ali z in: haec opinio te in fraudem impulit Ci., me in spem laudis impulit Ci., eum di immortales in eam mentem impulerunt Ci.; pogosto s finalnim stavkom: Ter., tu Gabinium impulisti, ut regem reduceret Ci., ea res me impulit, ut causam reciperem Ci.; redk. z inf.: O., Iust., L., T., (Iuno Aeneam) tot adire labores impulit V., Proetum mulier perfida inpulerit casto Bellerophontae maturare necem H.

īn-sternō -ere -strāvī -strātum razgrniti (razgrinjati) čez kaj, pogrniti (pogrinjati), pregrniti (pregrinjati), pokri(va)ti kaj, položiti (polagati) čez kaj: pulpita tignis H., equus instratus L., osedlan, instrati ostro alipedes (equi) V. s škrlatnimi odejami, equi instrati frenatique L. osedlani in obrzdani, instaurare cavernam paleā Plin., torus modice instratus Suet. postelja, pokrita le z malo odejami, instrata cubilia fronde Lucr., fragminibus pannis instratus Suet., arca magnis vestimentis instrata Gell., terra insterni avita Stat. (pokopan biti), tabulata Val. Fl., instratus tigrim Sil. s tigrovo kožo pokrit, sese caris ignibus i. Stat. vreči se nad … ; med.: insternor pelle leonis V. zavijem se v … Subst. pt. pf. īnstrātum -ī, n odeja, ogrinjalo, pregrinjalo, ogrinjača: Ca., Icti.

ískra (-e) f

1. scintilla, favilla (tudi ekst.):
iskre se krešejo le scintille sprizzano
pren. iskra upora la scintilla dell'insurrezione
električna iskra scintilla elettrica

2. pren. (zelo majhna količina) briciolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prepirati se, da se iskre krešejo litigare furiosamente
iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre un racconto, il suo, che faceva faville
pren. vreči iskro v sod smodnika gettare olio sul fuoco
pren. iz majhne iskre velik ogenj zagori modesta favilla gran fiamma seconda

iugulō -āre -āvī -ātum (iugulum)

1. vrat prerezati, (za)klati: grunditus suis, cum iugulatur Ci., in flammam iugulare pecudes V. zaklati in v ogenj vreči, arietes Vulg.

2. sinekdoha zaklati, zabosti (zabadati), (u)moriti, usmrtiti: Amm., Cels., Lact., insciente Antigono iugulatus est a custodibus N., T. Caelius inventus est iugulatus Ci., qui in hospitis tectis Brundisii fortissimos viros optimosque cives iugulari Ci., iusserit plumbeo gladio iugulari Ci., iugulati (centurionis) praecisum caput L., gladius, quo noxii iugulantur Val. Max.; o boleznih: (u)smrtiti, biti smrten (smrtno nevaren), posta(ja)ti smrten (smrtno nevaren): quartana (febris) neminem iugulat Cels., id genus (morbi) acutum est, et nisi succurritur, celeriter iugulat Cels.

3. metaf. ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): optabilius Miloni fuit dare iugulum P. Clodio quam iugulari a vobis (iudicibus) Ci., suā confessione iuguletur necesse est Ci. popolnoma prepričan, eum iugulandum vobis tradiderunt Ci., aliquem factis decretisque i. Ci., hominem (sc. dictis) Ter., reum Plin. iun.

izpít examination, pogovorno exam, test

pismeni izpít written examination
sprejemni izpít entrance ex., acceptance test, (za srednjo šolo) VB (do nedavnega) eleven-plus, 11-plus, (za univerzo) matriculation ex., (v Angliji) advanced level (Alevel), scholarship level (S-level) examination
ustni izpít oral (ali viva voce) ex.
zaključni izpít final ex., pogovorno finals
zrelostni izpít (secondary) school leaving ex.
oproščen izpíta exempted from an examination
izpraševatelj pri izpítu examiner
kandidat pri izpítu candidate, examinee
državni izpít state examination
nadzor pri (pismenem) izpítu invigilation
nadzorovatelj pri izpítu invigilator
delati, opravljati izpít to take an examination, to sit for an ex.
guliti se za izpít to cram, to swot, žargon to mug up
nadzorovati pri pismenem izpítu VB to invigilate
napraviti izpít to pass an ex.; to get through an ex., (z odličnim uspehom) to come first, to come top
pasti pri izpítu, ne napraviti izpíta to fail (an examination), not to pass, to be rejected, VB žargon to be ploughed, to plough an examination
odbiti, odkloniti, vreči, zavrniti koga pri izpítu to fail (ali to reject, žargon to plough) a candidate
pripustiti k izpítu to admit to an ex.
pripravljati se, učiti se za izpít to study, to read up, to learn, to get up, pogovorno to bone up on, to cram for an examination
prijaviti se k izpítu to enter for an examination, to present oneself for ex.
priti na izpít to present oneself for ex.
zlesti pri izpítu pogovorno to scrape through, to satisfy the examiners

izpít (-a) m esame:
delati izpit fare, dare un esame
izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit superare un esame
prijaviti se k izpitu iscriversi a un esame
žarg. cepniti, pasti na izpitu essere bocciato, rimandato, non superare l'esame
učiti se za izpit prepararsi all'esame
pog. vreči na izpitu bocciare all'esame
rok za izpit scrutinio (di esami)
diplomski izpit esame di laurea
vozniški izpit esame di guida
pisni, ustni izpit esame scritto, orale
diferencialni, dopolnilni izpit esame suppletivo
državni izpit esame di stato
popravni izpit esame di riparazione
preizkusni izpit esame di idoneità
sprejemni izpit esame di ammissione
strokovni izpit esame di abilitazione
zaključni izpit esame finale
zrelostni izpit esame di maturità

jagen transitiv loviti, (scheuchen) poditi, irgendwohin: nagnati napoditi, durch die Tür, den Körper: pognati, aus dem Haus jagen pognati iz hiše; durch die Kehle/Gurgel jagen pognati po grlu; in die Luft jagen vreči v zrak; pognati (sich eine Kugel durch den Kopf jagen pognati si kroglo v glavo) ; in den Tod jagen pognati v smrt; ein Messer: zabosti, zasaditi; (antreiben) priganjati intransitiv loviti, hoditi na lov; fahrend, laufend: švigniti, švigati; hitro teči, pognati se; der Puls jagt utrip je zelo hiter; nach etwas jagen metati se za, poditi se za; ein Ereignis jagt das andere/die Ereignisse jagen sich dogodki se (kar) prehitevajo

jaháč rider; horseman, pl -men

akrobatski jaháč trick rider
sprevod jaháčev cavalcade
vreči jaháča raz sedla (o konju) to throw (ali to spill) a rider from the saddle

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

ječ|a [é] ženski spol (-e …) zgodovina der Kerker, das Gefängnis; Kerkerhaft; kazen: die Kerkerstrafe, Festungshaft; gradbeništvo, arhitektura v gradovih: das Verlies
vreči v ječo einkerkern

jéča (zgradba) jail, prison, gaol; (zapor) imprisonment, arrest, custody, detention, incarceration, committal to prison; (na policiji) custody, confinement, giving in charge

grajska, podzemeljska jéča dungeon
vojaška jéča detention barracks pl, VB žargon glasshouse
stroga jéča close arrest; (zaprt)
v jéči in custody, imprisoned, incarcerated
oseba, ki je pogosto v jéči pogovorno jailbird
(po)beg iz jéče breakout, escape from jail, jailbreak, (nasilna osvoboditev) jail delivery
ubežnik iz jéče jailbreaker
biti, sedeti v jéči to be in prison, pogovorno to pick oakum, to do time, žargon to do bird
bil, sedel je v jéči pogovorno he has done time
izpustiti iz jéče to release
izpustiti iz jéče proti jamstvu (kavciji) to release someone from prison on bail
bil je obsojen na tri mesece (pol leta) jéče he was sentenced to three months' (six months') imprisonment, ali pogovorno to a three (six) months' stretch
obsoditi na dosmrtno jéčo to sentence someone to prison for life, to give someone a life sentence
vreči v jéčo to throw someone in gaol, to imprison
on bo končal v jéči he'll wind up in prison
vtakniti v jéčo to put (ali to clap) in prison, to send to prison, to commit to prison, to imprison
zapreti v jéčo to jail, to take into custody, to imprison, to incarcerate

jéča prison ženski spol , geôle ženski spol , cachot moški spol, familiarno tôle ženski spol , bloc moški spol ; emprisonnement moški spol , détention ženski spol

grajska, podzemeljska ječa oubliettes ženski spol množine
vreči, vtakniti koga v ječo mettre (ali jeter, envoyer) quelqu'un en prison, emprisonner quelqu'un
obsoditi na dve leti ječe condamner à deux ans de prison
pobegniti iz ječe s'évader (ali s'échapper) de la prison

jéča cárcel f ; prisión f ; establecimiento m penitenciario

grajska, podzemeljska ječa mazmorra f, calabozo m
iti v ječo ir a la cárcel
obsoditi na 5 mesecev ječe condenar a cinco meses de cárcel
sedeti, biti v ječi estar en la cárcel
vreči, vtakniti v ječo meter en la cárcel

joute [žut] féminin, histoire viteški boj (igra) s kopjem na konju; boj, tekmovanje

joute oratoire besedni boj
joute de coqs petelinji boj
joute sur l'eau, nautique zabavna igra, v kateri si dva nasprotnika na čolnih prizadevata z dolgim drogom vreči eden drugega v vodo

kam|en moški spol (-na …)

1. snov: der Stein
dragi kamen der Edelstein
poldragi kamen der Halbedelstein

2. kos: der Stein, der Steinbrocken; (skala) der Fels

3. kemija der -stein (bakrov Kupferstein, vinski Weinstein)
lužni kamen das Ätznatron

4. gradbeništvo, arhitektura der -stein (miljni Meilenstein, naravni Naturstein, zidava iz naravnega das Naturstein-Mauerwerk, nosilni Tragstein, oporni Kragstein, sklepni Schlussstein, spodnji Bodenstein, temeljni Grundstein, umetni Kunststein, vogalni Eckstein, začetni Anfängerstein, der Anfänger, zaključni der Schlussstein, zgornji der Läuferstein)
zgradba iz kamna der Steinbau

5. tehnika der -stein (brusni Schleifstein, Ölstein, mlinski Mühlstein, spajkalni Lötstein)
vijak za kamen die Steinschraube
sveder za kamen der Steinbohrer

6. medicina der -stein (sečnika Blasenstein, ledvični Harnstein, Nierenstein, zobni Zahnstein, žolčni Gallenstein)
operacija kamna die Steinoperation
tvorba kamna die Steinbildung

7. religija
krstilni kamen (krstilnik) der Taufstein

8.
rastlinstvo, botanika živi kamni Lebende Steine

9.
kamen modrih Stein der Weisen
kamen spotike Stein des Anstoßes, ovira: Stolperstein
preizkusni kamen Prüfstein

10.
težak kot kamen steinschwer
trd kot kamen steinhart, knochenhart
spati kot kamen schlafen wie ein Klotz
vreči prvi kamen na koga den ersten Stein (auf jemandem) werfen
ne bo ostal kamen na kamnu es wird kein Stein auf dem anderen bleiben
komu pade kamen od srca ein Stein/eine Zentnerlast fällt (jemandem) vom Herzen
jokati, da bi se še kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
kaplja na kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein