Franja

zastáviti (dati v zastavo) donner (ali mettre) quelque chose en gage, gager, engager (au crédit municipal), mettre au mont-de-piété , familiarno mettre (ali porter) au clou, porter chez ma tante , pravno donner en nantissement

zastaviti uganko proposer une énigme
zastaviti ves svoj vpliv user de toute son influence (ali de tout son crédit) auprés de quelqu'un
zastaviti komu vprašanje poser une question à quelqu'un, interroger, questionner quelqu'un
zastaviti pot komu barrer le chemin (ali la route) à quelqu'un

zastáviti¹ (-im) | zastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. sbarrare, bloccare, impedire:
zastaviti komu pot sbarrare a qcn. il passaggio

2. circondare, mettere attorno

3. aggiustare, mettere:
zastaviti violino pod brado sistemare il violino sotto il mento

4. iniziare, impostare:
novo cesto so zastavili spomladi in primavera hanno iniziato i lavori alla nuova strada

5. porre:
zastaviti komu vprašanje porre una domanda a qcn.

6. (zaustaviti) arrestare

B) zastáviti se (-im se) | zastávljati se (-am se) perf., imperf. refl. porsi (domanda):
pri volitvah se zastavlja vprašanje kredibilnosti kandidatov alle elezioni (ci) si pone il quesito dell'affidabilità dei candidati

C) zastáviti si (-im si) | zastávljati si (-am si) proporsi, prefiggersi (come fine, scopo):
za glavni cilj si je vlada zastavila znižanje inflacije come compito principale il governo si è prefitto il calo dell'inflazione

zaupanj|e srednji spol (-a …) das Vertrauen, vase: Selbstvertrauen
zaupanje v kaj/koga das Vertrauen zu, das Vertrauen auf (etwas)
živali, otroka v človeka: das Zutrauen; (trdno prepričanje, da bo vse dobro) die Zuversicht, die Zuversichtlichkeit
… zaupanja Vetrauens-
(stvar die Vertrauenssache, temelj die Vertrauensbasis, vprašanje die Vertrauensfrage, zloraba der Vertrauensbruch)
izigrati/zlorabiti zaupanje treubrüchig werden, Treu und Glauben brechen
izgubiti zaupanj v sein Vertrauen verlieren, irre werden an
ki zbuja zaupanje [vertrauenerweckend] Vertrauen erweckend
vreden zaupanja vertrauenswürdig
z zaupanjem vertrauensvoll, zuversichtlich
v zaupanju do im Vertrauen auf

zazijáti (-ám)

A) perf.

1. pren. spalancarsi, aprirsi

2. pejor. spalancare la bocca, il becco

3. (zazehati) sbadigliare

4. pejor. urlare, gridare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iz oči je zazijal strah gli occhi tradivano la paura
pren. pred njim je zazijalo težko vprašanje un difficile problema gli si parò davanti

B) zazijáti se (-ám se) perf. refl. guardare fisso:
(zaljubiti se) zazijati se v dekle innamorarsi di una ragazza

zlásti adv.

1. specialmente, specie; massime; segnatamente:
prstne odtise rabijo zlasti v kriminologiji le impronte digitali sono rilevate specie dai criminologi

2. particolarmente, in particolare; oltremodo:
pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče nel trattamento del latte è urgente in particolare il problema del confezionamento

znanj|e srednji spol (-a …) das Wissen, Kenntnisse množina (faktografsko Faktenwissen, osnovno Grundwissen, Grundkenntnisse, poprejšnje Vorkenntnisse, Vorwissen, specialno Spezialwissen, strokovno Fachkenntnisse, šolsko Schulwissen, Schulkenntnisse, kuhanja Kochkenntnisse, le napol Halbwissen, strojepisja Schreibmaschinenkenntnisse, tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse), das Können; der Kenntnisstand
trdno znanje gefestigtes Wissen
preverjanje znanja die Leistungsmessung
test znanja der Leistungstest
vprašanje znanja die Wissensfrage
željan znanja wissensdurstig
širokih znanj kenntnisreich
reven po znanju kenntnisarm
želja po znanju der Wissensdurst
dati komu kaj na znanje (jemandem etwas) zu wissen geben, zu verstehen geben

zrelíšče (-a) n knjiž. (stališče) punto di vista, visuale; punto di partenza; (mnenje) parere:
obravnavati vprašanje z vseh zrelišč considerare il problema da tutti i punti di vista

žensk|i [é] (-a, -o) weiblich; (feminin) fraulich; Frauen- (samostan das Frauenkloster, svet die Frauenwelt, zbor der Frauenchor, bolezen die Frauenkrankheit, kaznilnica das Frauengefängnis, organizacija der Frauenverband, revija die Frauenzeitschrift, volilna pravica das Frauenstimmrecht, mleko die Frauenmilch, delo die Frauenarbeit, gibanje die Frauenbewegung, vprašanje die Frauenfrage, združenje der Frauenverband); Damen- (krojač der Damenschneider, obisk der Damenbesuch, oblačila die Damenbekleidung, družba die Damengesellschaft, konfekcija die Damenkonfektion, vrsta šport die Damenmannschaft, kolo das Damenfahrrad, stranišče die Damentoilette)

žȅnskī -ā -ō ženski: ženski svijet; ženski glas, pokret; ženski rod ženski spol; ženski slik ženska rima; -a glava, logika, pronicljivost, ruka; -a crkva v cerkvi prostor za ženske; -e bolesti; -e pjesme ljudske lirske pesmi; -o pitanje žensko vprašanje; -o vrijeme menstruacija; ženski Petko moški, ki se čuti za žensko

žgóč burning; ardent; (rana) stinging, smarting

žgóče (pereče) vprašanje burning question

življênjski (of) life; vital; living

življênjsko delo lifework, life's work
življênjsko važni interesi vital interests pl
življênjska moč vital force
življênjska modrost worldly wisdom
življênjska pot career
življênjska potreba vital necessity
življênjske potrebščine necessaries pl of life
življênjski prostor living space
življênjsko vprašanje vital question
življênjske važnosti of vital importance
življênjsko zavarovanje life insurance

življênjski de (la) vie, vital

življenjska doba durée ženski spol (de la vie), (aparata) durée de vie
življenjski eliksir élixir moški spol de longue vie
življenjski način manière ženski spol de vivre, (genre moški spol ali train moški spol de) vie ženski spol, habitudes ženski spol množine
življenjska naloga tâche de toute une vie
življenjski nazor conception ženski spol de la vie (ali de l'existence)
življenjska pot chemin moški spol de la vie, carrière ženski spol
življenjska potreba besoin moški spol vital
življenjski prostor espace vital
življenjska sila, moč force vitale, vigueur ženski spol
življenjski smoter but moški spol de la vie (ali de l'existence)
življenjski standard standard moški spol (ali niveau moški spol) de vie
življenjsko vprašanje question vitale, question ženski spol de vie et de mort
življenjsko zavarovanje assurance-vie ženski spol, assurance ženski spol sur la vie
življenjska nevarnost danger mortel (ali de mort)
v življenjski nevarnosti au péril de ma (sa …) vie
življenjsko pravilo règle ženski spol de conduite, maxime ženski spol

življênjski de(la) vida; vital

življenjska doba (ideal, nazor, izkušenost, filozofija, naveličanost, cilj) duración f (ideal m, concepción f, experiencia f, filosofía f, tedio m, objeto m) de la vida
življenjska nit (stroški) hilo m (coste m ali costo m) de la vida
življenjski način modo m (ali manera f) de vivir, género m de vida
življenjska naloga tarea f (ali trabajo m) de toda una vida
življenjska pot carrera f
življenjski eliksir elixir m de larga vida
življenjski pogoji (interesi) condiciones f pl (intereses m pl) vitales
življenjska moč (prostor, potreba, nagon, vprašanje) fuerza f (espacio m, necesidad f, instinto m, cuestión f) vital
življenjski standard (nivó) nivel m de vida
življenjsko zavarovanje seguro m de vida
življenjska možnost viabilidad f
življenjsko pravilo regla f de conducta, norma f de vida, máxima f
življenjski smoter finalidad f de la existencia
življenjska nevarnost peligro m de muerte
biti v življenjski nevarnosti estar entre la vida y la muerte

življenjsko [ê] lebens- (izkušen lebensklug, nevaren lebensbedrohlich, lebensgefährlich, sposoben lebenstüchtig)
življenjsko pomemben lebenswichtig
življenjsko pomemben interes das Lebensinteresse
življenjsko pomembno vprašanje die Lebensfrage

življênjsko adv.

1.
življenjsko zavarovan assicurato sulla vita
življenjsko nevaren padec caduta mortalmente pericolosa
reševati primere življenjsko risolvere le questioni in modo reale

2. pren. (izraža visoko stopnjo)
denar življenjsko potrebujemo il denaro è un bisogno essenziale
življenjsko pomembno vprašanje una questione di importanza capitale

ἀμφισβήτημα, ατος, τό predmet prepira, preporna točka, sporno vprašanje.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

εἰς, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, λέγω εἰς φῶς jasno povem, ἐς πάντας κηρύσσω, ἐς τὸν δῆμον εἶπον; οὐκ ἄγνωστος εἰς τοὺς ἀνθρώπους (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: παρῆσαν εἰς Σάρδεις; tako zlasti brahilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: τὴν πόλιν ἐξέλιπον εἰς χωρίον ὀχυρόν zapustili so mesto in odšli, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: εἰς καιρόν (καλόν) ob pravem času, εἰς τόδε do tega časa, do zdaj, ἐς τί kako dolgo, εἰς ἐμέ do mojega časa, εἰς ἐνιαυτόν na eno leto, v teku leta, ἐς πότε do kedaj, ἐς νύκτα ponoči, ἡ εἰς αὔριον ἡμέρα jutrajšnji dan, οὐκ εἰς μακράν ne za dolgo, kmalu, ἐς τρίτην ἡμέραν tretji dan, οὔτε ἐς τὸ παρεὸν οὔτε ἐς χρόνον niti zdaj, niti v bodoče; εἰς ἀεί za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) στρατεύω εἰς τὴν Ἀττικήν, οἱ εἰς Μυτιλήνην πολέμιοι; b) izraža namen: za, k, παιδεύω εἰς ἀρετήν, χρήματα εἰς τὴν στρατιάν, δαπανῶ εἴς τι, ἐπιτήδειος εἴς τι; ἐς τί čemu; εἰς κέρδος τι δρῶ, εἰς τὸ (μή) z inf. = ἵνα (μή); c) glede na, z ozirom na: ἀγαθὸς εἰς πόλεμον; εἰς ἅπαντα, ἐς τὸ πᾶν v vsakem oziru, πόλις μεγίστη εἰς σοφίαν; εἰς ἐμέ kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. εἰς δύναμιν po svojih močeh, ἐς πλῆθος mnogo, ἐς τρίς trikrat, ἐς τὰ μέγιστα prav močno, najbolj; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno, εἰς κάλλος primerno, spodobno, εἰς ἀφθονίαν παρέχω = ἀφθόνως. – pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: εἰς δύο po dva, εἰς ὀκτώ osem mož drug za drugim, po osem mož.

ἐκζήτησις, εως, ἡ preporno vprašanje.

ἐπερώτημα, ατος, τό, ion. ἐπειρώτημα in ἐπερώτησις, εως, ion. ἐπειρώτησις, ἡ vprašanje, poizvedovanje; NT obljuba, zagotovilo.