Franja

cvét flor f

cvet (elita) družbe la flor y nata de la sociedad
cvet mladosti flor de la juventud
vinski cvet espíritu m de vino
žvepleni cvet flor f de azufre
umreti prezgodaj, v cvetu let caer en flor (de la vida ali de la edad)

čáša vaso m ; (kelihasta) copa f

čaša vode, za vodo vaso de agua, para agua
čaša piva (malo pivo) un vaso de cerveza
čaša vina una copa de vino
papirnata čaša vaso de papel
piti iz čaše beber en un vaso

četŕt adv.

1. (del merske enote) quarto:
četrt vina un quarto, un quartino di vino
elipt. pog. četrt kruha un quarto (di chilo) di pane

2. (del časovne enote) quarto:
avtobus odpelje vsake četrt ure l'autobus parte ogni quarto d'ora
minilo je četrt stoletja è passato un quarto di secolo

četrtínka (-e) f

1. quarto:
četrtinka vina un quarto, un quartino di vino
četrtinka papirja un quarto di foglio

2. muz. semiminima

čéz over; across; past, after; beyond

čéz in čéz all over
čéz dan during the day
čéz noč during the night
čéz teden dni a week today, this day week
čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
čéz 3 tedne three weeks today
čéz zimo during the winter
star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
biti čéz 50 let star to be over fifty
čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
čéz mero excessively, inordinately
čéz vse mere beyond measure
čéz polovico a good half
čéz vse more than anything
nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
iti čéz to pass
iti čéz reko to cross the river
nič ni čéz naravo there is nothing like nature
potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence

čilski pridevnik
(o Čilu in Čilencih) ▸ chileiPovezane iztočnice: čilski peso

čist propre, pur, net, clair, chaste

čista obleka habit moški spol propre
čista teža poids moški spol net
čisto vino vin moški spol pur
čisto zlato or moški spol fin
čist zrak air moški spol pur
čisto delo travail moški spol soigné
čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
čista vest conscience ženski spol nette
imeti čiste roke avoir les mains nettes
čista resnica vérité ženski spol pure
to je čista resnica c'est la pure vérité
biti si na čistem en avoir le cœur net
na čisto prepisati mettre au net, recopier

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čŕn black

čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
čŕno na belem in black and white
to imam čŕno na belem I have it in writing
čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
čŕna borza black market
čŕn kruh brown bread
čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
čŕna magija the black art
čŕna metalurgija iron metallurgy
čŕna nehvaležnost black ingratitude
čŕna (garjava) ovca black sheep
čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
črn, nesrečen dan unlucky day, black day
čŕno oblečen black-clad
čŕn kot vran as black as ebony
čŕno vino red wine
čŕno nebo a black sky
čŕno obrobljen black-edged
čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
delo na čŕno žargon scab work
delati kot čŕna živina to work like a nigger
čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
udarec je zadel v čŕno the thrust went home
prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
zadeti v čŕno to hit the mark

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

črnin|a¹ ženski spol (-e …) das Schwarz; obleka: die Trauerkleidung/Trauer
hoditi v črnini/nositi črnino in Schwarz gehen, Trauer tragen
tehnika, metalurgija die Schlichte; (črno vino) ➞ → vino

črnína blackness; black colour; (vdovina obleka) weeds pl, pesniško sables pl

ona je v črníni (žaluje) she is in mourning
oblečen v črníno dressed in black
črnína (vino) dark red wine

črn|o srednji spol (-ega …)

1. (črnina) obleka: das Schwarz; (črno vino) ➞ → vino

2. (središče) das Schwarze (zadeti v črno ins Schwarze treffen; strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze)

3.
figurativno ne privoščiti niti toliko, kot je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel (gönnen)/nicht das Weiße im Auge (gönnen)
figurativno delati belo črno in črno belo das Krumme gerade und das Gerade krumm machen
➞ → črn 4.

dago [déigou] samostalnik
ameriško, sleng zaničevalno ime za Španca, Portugalca, Italijana

sleng dago red ceneno rdeče vino

déci m inv. pog. (deciliter) decilitro:
pren. dva deci un bicchiere di vino

dēdō -ere -didī -ditum

I. le v reklu dēditā operā = nalašč, namenoma: Pl., L., ne nos id, quod faciemus, dedita opera facere videamur Ci.

— II.

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti: ancillas Ter., Vercingetorigem C., auctores belli L. ali discordiae Cu., Hannibalem concitorem belli Eutr., (Hannibal) verens, ne dederetur N., qui tum tribuni plebis erant, quod eorum auctoritate pax erat facta, dediti sunt L., senatum paenituit dediti principis L. se je kesal, da je kneza predal; z dvojnim acc.: multos mortales obsides d. S.; z dat.: filium carnifici Ci., aliquem vinctum (nudum Vell.) hostibus Ci., Antigono est deditus N., si quis infamem mihi nunc iuvencum dedat iratae H., d. eius rei auctores … Achaeis, noxios exposcentibus hostibus L., dedatur cupido iamdudum nupta marito Cat.; z napovedanim namenom (čemu?): orat, ne se hostibus in cruciatum dedant C., mulieri servum ad supplicium (da bi ga kaznovala) dedidit L., aliquem ad necem (da bi bil usmrčen) d. L., ad exitium dedi T., aliquem in pistrinum usque ad necem d. Ter.; tudi z dvojnim acc.: aliquem trucidandum populo d. L.

2. occ. v last izročiti (izročati), preda(ja)ti, prepustiti (prepuščati), podvreči: Vall., Suet., d. regnum, deditā Cirtā S., pueros in potestatem d. L., convenit, victi … urbem, agros, focos seque uti dederent ali si ego iniuste inpieque illos homines illasque res dedier (= dedi) mihi exposco, tum … Formula ap. L., populum Campanum urbemque Capuam, agros, delubra deûm, divina humanaque omnia in vestram … populique Romani dicionem dedimus L.; pren.: dede manūs Lucr. vdaj se; refl. in med. vdati se, preda(ja)ti se, izročiti se komu na milost in nemilost: se suaque omnia sine mora dediderunt C., sese dedere sine fraude C., Helorum atque Herbesum dedentibus ipsis recipit L. ki (ko) sta se sama predala; z dat.: praedones omnes unius huius se imperio ac potestati dediderunt Ci., d. se populo Romano C., se atque oppidum Caesari C., Athenienses se Lacedaemoniis dediderunt N., d. se hostibus L., velut hostibus se praetoribus S.; s praep.: d. se in arbitrium dicionemque populi Romani ali se prius in fidem quam in potestatem populi Romani L., ad Q. Fulvium consulem Hirpini … dediderunt sese L.; med.: bellum se cum iis, ni dederentur, gesturum L.; pogosto v pt. pf. dēditus 3 ki se je predal, kot subst. masc. v pl. podaniki, podložniki: incolumitatem deditis pollicebatur C. če bi se predali, si statim deditus traherer T. kot človek, ki se je predal, dediti victique C., L. idr.

3. pren. izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati), žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Davo ego istuc dedam iam negoti Ter., ut poëtis aurīs suas dederet Ci. da bi prisluhnil pesnikom, da bi jih rad poslušal, reum telis militum d. Ci., d. aliquem omnibus periculis Ci., ne Naevii cupiditati dedatur Ci., filiam suā manu occīdere potius, quam ea Appii Claudii libidini dederetur L., d. animum sacris L. svojo pozornost obračati na … , aliquem neci (Neci) V., O., aliquem noxae O., Sen. ph., collegam liberto T.; refl. vda(ja)ti se, posvetiti (posvečati) se: d. se doctrinae, litteris, ei studio Ci., lamentis muliebriter lacrimisque Ci., ego homo astutus ei me dedabam Ci., d. se amicitiae eorum C., se duritiae N. navaditi se trdega življenja, se non otiosis disputationibus, sed administrationibus rei publicae Q., se altioribus studiis artibusque Plin. iun.; z dvojnim acc.: d. se totum ab adulescentia Catoni Ci., se totum patriae Ci. ali rei publicae N.; tudi: voveo dedoque me pro re publica S. fr. ali d. se ad litteras Gell.; (v slabem pomenu) dedere se = čemu vda(ja)ti se, streči, služiti: qui se vitiorum inlecebris dediderunt Ci., si sese isti vitae dedidisset Ci., d. se languori desidiaeque Ci., pigritiae, voluptatibus Ci. — Od tod adj. pt. pf. dēditus 3,

1. komu vdan, privržen: auctoritati senatūs deditus Ci., populo Romano, equestri ordini d. Ci., optimus animus ac deditissimus tibi Dolabella in Ci. ep., cui (Lysidi) … sic fuit deditus (Epaminondas), ut … N.

2. čemu vdan, vnet za kaj, ki se čemu posveča, ki se s čim vneto ukvarja: deditus litteris ac studio doctrinae, studio litterarum, his studiis Ci., studiis ac litteris Sen. ph., liberalibus studiis Suet., religionibus Ci., L., lanae dedita (Lucretia) L. ki se posveča preji volne, ubi spectaculi tempus venit deditaeque eo mentes cum oculis erant L. so bile tja obrnjene misli in oči, nec studio citharae nec musae deditus ulli H., in pugnae studio quod dedita mens est Lucr.; (v slabem pomenu) čemu strastno vdan, čemu služeč, ki čemu streže: animus libidini deditus Ci., nimis voluptatibus esse deditum Ci., vita vitiis flagitiisque omnibus dedita Ci., vino epulisque dediti N. misleči le na pojedine in pijančevanja, homines violenti rebusque veneriis dediti N., homines rixis dediti N. prepirljivi, corporis gaudiis ali ventri atque somno deditus S., eo profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S., ultra modum vino deditum esse Sen. ph., somno ciboque deditus T., uxoribus deditior Eutr.; in malā deditus vir adulterā Cat.

degré [dəgre] masculin stopnja, stopinja; stopnica; stadij; juridique instanca

au dernier degré v najvišji meri
de degré en degré od stopnje do stopnje, postopoma
par degré(s) postopoma, polagoma, sčasoma
par 5 degrés de froid pri 5* mraza, pod ničlo
degré alcoolique, de la brûlure stopnja alkohola, opekline
degré centigrade Celzijeva stopinja
degré de comparaison primerjalna stopnja
degré de congélation ledišče
degrés d'un escalier stopnice
degré d'évolution, d'instruction razvojna, izobrazbena stopnja
degré intermédiaire vmesna stopnja
degré de latitude, de longitude stopinja zemljepisne širine, dolžine
degré de parenté stopnja sorodstva
alcool masculin à 90 degrés, vin masculin de 11 degrés alkohol 90 stopenj, vino 11 stopenj
équation féminin du premier, du second degré enačba prve, druge stopnje
baisser d'un degré pasti za eno stopinjo
il est tuberculeux au dernier degré on je v zadnjem stadiju tuberkuloze
être parent au premier degré biti sorodnik v prvem kolenu
le thermomètre marque 30 degrés à l'ombre termometer kaže 30* v senci
prendre ses degrés diplomirati

déguster [degüste] verbe transitif pokušati, gustirati, figuré uživati

déguster un mets, un vin pokušati jed, vino
(populaire) déguster des coups prenesti, pretrpeti, doživeti slabo ravnanje, udarce
qu'est-ce qu'il a dégusté! kaj vse je moral prenesti!

délan (-a -o) adj. fatto; prodotto:
delano vino vino affatturato, sofisticato