Franja

quebrar [-ie-] z-lomiti, razbiti, zdrobiti, zmečkati, raztolči; odtočiti (vodo); ostrašiti; omiliti; ukriviti, upogniti; prestopiti, prekršiti (zakon); premagati; zlomiti se, na dvoje iti; popustiti; bankrotirati, propasti

quebrar um monte izkrčiti gozd
quebrar los ojos slepiti oči (ostra luč)
está el agua que quiebra los dientes voda je ledeno mrzla
quebrar con uno prelomiti s kom
eso quebró por tí ti si kriv neuspeha
antes quebrar que doblar rajši se prelomiti kot se upogniti
quebrarse zlomiti se, na dvoje iti; med kilo dobiti
quebrarse la cabeza glavo si beliti
quebrarse los ojos oči si pokvariti

quōque-versus (quoque-versum), adv. (ixpt. = quō-que³ in adv. pt. pf. glag. vertere) = quōquō-versus (-um): C.

Rache, die, (-, ohne Plural) maščevanje; Rache nehmen an maščevati se (komu); blutige Rache nehmen krvavo se maščevati; nach/um Rache schreien (glasno) terjati maščevanje

ram|a¹ ženski spol (-e …) anatomija die Schulter
šport prosta rama der Freiarm
medicina izpah rame die Schulterverrenkung
figurativno z ramo ob rami Schulter an Schulter, Seite an Seite, Mann an Mann
obesiti čez ramo torbico ipd.: (sich) umhängen
zadeti na ramo breme: schultern, aufschultern
rame množina Schultern množina
ozke rame schmale Schultern
ki ima ozke rame schmalschultrig
povešene rame Hängeschultern
čez rame um die Schultern
potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
vzeti na svoje rame figurativno auf seine Schultern nehmen
zadeti na rame breme: schultern
šport stoja na ramah der Schulterstand
| ➞ → rame

rame srednji spol (raména …) anatomija die Schulter
do ramen bis zu den Schultern, dolg: schulterlang
(do višine ramen) bis in die Schulterhöhe
ki ne pokriva ramen obleka: schulterfrei
ogrniti okrog ramen um die Schultern legen
potegniti glavo med ramena sich ducken
z rameni mit den Schultern
kroženje z rameni šport das Schulterkreisen
potrepljati po ramenih koga: (jemandem) auf die Schulter klopfen
| ➞ → rama

rangeln ravsati se (um za)

ranken: sich ranken Agronomie und Gartenbau , Pflanzenkunde popenjati se; figurativ sich ranken um spletati se okoli

rāvistellus -ī, m (rāvus) = rāvastellus, vendar pravilnejša obl. = grāvastellus sivoglavec, sivec; ravistellus ravi coloris] appellantur q[ui sunt inter flavos et caesios] … ravo sub con … quod genus homin[um Plautus appellat ravistellos:] „Sed quis haec est [mulier et ille ravistellus qui] venit?“ Fest.

razgleda|ti se [é] (-m se) sich umsehen/umschauen
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

rechten prepirati se (um za); razsojati

recursō -āre (frequ. k recurrere) nazaj teči (tekati), nazaj leteti (letati), nazaj hite(va)ti, vračati se: quid ego huc decursem? Pl., Sen. tr., (sc. corpora) dissiliunt longe, longeque recursant Lucr.; pren.: Stat. idr., sub noctem cura recursat V. stopa pred njo, recursabant animo vetera omina T., multa viri virtus animo … recursat V. „stopa pred duševne oči“ = prihaja na misel (na um).

reč|i [ê] (-em) sagen
reči da ja sagen, (obljubiti) zusagen
reči ne nein sagen, na vprašanje: (etwas) verneinen
reči brez premisleka (so) hinsprechen, hinsagen
reči dobro besedo za ein gutes Wort einlegen
hočem reči will sagen
reči kako besedo pri mitsprechen, mitzureden haben
laže reči kot storiti leichter gesagt als getan
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
reči zbogom komu/čemu (jemandem/einer Sache) Lebewohl sagen
s tem nočem reči damit soll nicht gesagt sein
tu ni kaj reči dagegen ist nichts zu sagen
kot se reče wie man so schön sagt/wie es so schön heißt
temu se reče … das nenne ich …
da ne rečem um nicht zu sagen
kaj rečete k temu? was meinen Sie dazu?
rekel bi ich würde sagen/meinen
bi rekel! das will ich meinen!
ne boš menda rekel … sag bloß nicht …
nič nisem rekel ich will nichts gesagt haben
še hvala mi niso rekli ich habe kein Dankeschön erhalten
reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen, das Kind beim (rechten/richtigen) Namen nennen
| ➞ → recimo, rečeno, rekoč, rekši

reden govoriti (über/von o); pogovarjati se; du hast gut/leicht reden ti lahko govoriš, tebi je lahko govoriti; mit sich reden lassen biti pripravljen na pogovor; von sich reden machen zbujati pozornost; sich heiser reden ohripeti od govorjenja; sich in Wut/Zorn reden spraviti se v jezo (z govorjenjem); sich den Kummer vom Herzen/von der Seele reden olajšati si srce; ins Gewissen reden narediti pridigo; um von ... gar nicht zu reden da ne govorimo o ...; mit jemandem noch ein Wort zu reden haben biti dolžan/imeti namen (komu) še nekaj (krepkih) povedati

refectus² -ūs, m (reficere)

1. (od)počitek, oddih, (od)počivanje, oddušek: propter instrumentum cenator[i]um rata refectui suo commodum, libens accumbit Ap., ubi placuit illis ductoribus nostris refectui paululum conquiescere Ap., meti[s] die propinquante helcio tandem absolutus refectuique secure redditus Ap.

2. dohodek, dohodki, prihodek, prihodki: ex refectu paupertatis Dig.

reißen ([riß] riss, gerissen)

1. trgati, durch: pretrgati, (zerreißen) strgati, aus den Händen: iztrgati (intransitiv se); (entwinden) izpuliti, potegniti iz; von: odtrgati

2. reißen an etwas (sunkovito) potegniti za, cukniti za, pocukati za

3. (schnell drehen) hitro obrniti, sunkovito obrniti (das Lenkrad zur Seite reißen sunkovito obrniti krmilo)

4. Raubtier: ujeti, požreti

5. Sport beim Hochsprung die Latte: podreti; Sport ein Gewicht: potegniti, suniti, suvati; Musik das Becken: drsati, obdrsniti ein Loch in etwas reißen narediti luknjo v; Possen reißen uganjati norčije; der Film reißt figurativ film se (komu) utrga; die Geduld reißt jemandem (koga) mine potrpljenje; sich reißen die Haut: opraskati se; an sich reißen polastiti se (česa); aus dem Zusammenhang reißen iztrgati iz konteksta; aus dem Schlaf reißen vreči iz spanja; aus der Erde reißen potegniti/izpuliti iz zemlje; in Stücke reißen raztrgati (na kosce); ich könnte mich in Stücke reißen figurativ požrl bi se; sich reißen um figurativ puliti se za; sich von der Kette reißen strgati se z verige; vom Hocker reißen figurativ navdušiti, navduševati; zu Boden reißen vreči po tleh/na tla; innerlich hin und her gerissen notranje razklan

rep¹ [ê] moški spol (-a …)

1. der Schwanz
konjski rep der Pferdeschwanz, der Schweif
( živalstvo, zoologijačopast Quastenschwanz, kupiran - pasji Stummelschwanz, levji Löwenschwanz, lisičji Fuchsschwanz, oprijemalni Greifschwanz, Rollschwanz, pasji Hundeschwanz, plezalni Wickelschwanz, podganji Rattenschwanz, srpast Sichelschwanz, veslasti Ruderschwanz, zvit Ringelrute)
pahljačast rep pri pticah: der Fächer, das Rad, pavji: Pfauenrad
lovstvo pasji ipd.: die Rute, lisičji: die Lunte, zajčji, kunčji: die Blume, lisičji, volčji: die Standarte, medvedji: der Bürzel, jelenov, srnjakov ipd.: der Wedel, pri divjem prašiču: der Schmörkel, pri perjadi: der Stoß, pri ruševcu: die Leier; živalstvo, zoologija pri vodnem ščipalcu: das Raubbein, pri raku: die Schere
želo na repu škorpijon: der Schwanzstachel
z … repom -schwanzig
(dolgim langschwanzig)

2. (kos živine) das Stück

3.
goveji rep jed: der Ochsenschwanz, juha: die Ochsenschwanzsuppe

4.
tehnika lisičji rep žaga: der Fuchsschwanz, die Schweifsäge
v mizarstvu: lastovičji rep die Zinke

5. vrsta die Menschenschlange
|
… repa Schwanz-
(dolžina die Schwanzlänge, konec die Schwanzspitze, oblika die Schwanzform)
mahati z repom mit dem Schwanz wedeln, (dobrikati se) schwänzeln (um)
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen (tudi figurativno)
figurativno imeti rep in glavo Hand und Fuß haben
ujeti za rep koga am/beim Rockzipfel erwischen, einen Zipfel zu fassen bekommen
biti na repu (jemandem) nachtraben
konja pri repu sedlati die Ochsen hinter den Pflug spannen, das Pferd beim Schwanz aufzäumen

resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
pogrošna resnica Binsenwahrheit
napol resnica Halbwahrheit
die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
pol resnice die halbe Wahrheit
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
… resnice Wahrheits-
(dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
čut za resnico der Wahrheitssinn
dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
imeti za resnico für wahr halten
ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
po resnici povedati: wahrheitsgemäß
v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
v skladu z resnico wahrheitsgetreu
|
v resnici in Wahrheit
resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

ringen (rang, gerungen) spopadati se, spopasti se, boriti se (tudi figurativ); Sport gojiti rokoborbo; ruvati se; die Hände ringen viti roke; aus der Hand ringen izviti iz roke/rok; sich aus der Brust ringen izviti se iz prsi; mit einem [Entschluß] Entschluss ringen krčevito se boriti (s samim seboj) za odločitev; mit dem Tod ringen boriti se s smrtjo; mit einem Problem ringen spopadati se s problemom; nach Atem ringen loviti sapo; nach Fassung ringen poskušati se pomiriti; nach Worten ringen krčevito iskati besede, ne najti besed; um Erfolg/Freiheit ringen krčevito si prizadevati za uspeh/svobodo