Franja

Zadetki iskanja

  • tréba

    tréba je it is necessary
    kot tréba as it should be, properly, suitably
    napravi to kot tréba! do it properly!
    ni tréba! no need!
    kaj ti tréba več? what more do you want?
    če bi bilo tréba (= v potrebi) if need be
    ne izostani dljè kot tréba! don't stay away longer than you need!
    ni mi tréba tvojega denarja I don't need your money
    tréba mi je I need, I want
    to je tréba storiti this must be done
    tréba je samo reči in... you have only to say the word and...
    še marsikaj bo tréba napraviti there is still much to be done
    ni se ti tréba bati you needn't fear (za for)
    tréba bi ga bilo kaznovati he ought to be punished
    ni se tréba čuditi, da... it is not to be wondered at that...
    ni ti tréba skrbeti you need not trouble
    tréba je delati, če hočeš uspeti you must work if you want to succeed
    če je tréba, bom to jutri naredil I'll do it tomorrow, if it is necessary (ali if need be)
    tréba bo še tri tedne, da končamo to delo it will take us three weeks to finish this job
    pol ure nam je bilo tréba hoditi do postaje it took us half an hour to walk to the station
  • treh [é]
    ob treh um drei (Uhr) ➞ → tri, trije
  • trem [é] DAT. ➞ → tri, trije
  • tremi [é] instr. ➞ → tri, trije
  • trēssis -is, m (trēs in ās) trije asi: Varr., Prisc., M.; za označevanje oz. izražanje majhne vrednosti, malovrednosti: non tressis agaso Pers. ne vreden niti tri beliče.
  • triangel samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ triangulum
    Besedilo lahko spremljaš na triangel, kot je zapisano v notnem zapisu. ▸ A szöveget a kottában leírtak szerint triangulummal kísérheted.

    2. (skupina treh enot) ▸ hármas, háromszög
    Tri osebne zgodbe, tri generacije, tri zgodovinska obdobja, preteklost, prihodnost in sedanjost. Ja, namerno sem izbrala ta triangel. ▸ Három személyes történet, három nemzedék, három korszak, a múlt, a jövő és a jelen. Igen, szándékosan választottam ezt a hármast.
    Z izbranimi umetniškimi stvaritvami z območja kulturnega triangla Italije, Slovenije in Hrvaške skuša krepiti medsebojno komuniciranje in spoštovanje. ▸ Olaszország, Szlovénia és Horvátország kulturális háromszögének válogatott műalkotásaival próbálja ösztönözni a kölcsönös kommunikációt és tiszteletet.

    3. šport (krmilni del zmaja) ▸ háromszögkormányrúd
    Takoj po poku je izgubil oblast nad zmajem, saj sta se prelomila vijaka, ki povezujeta krmilni triangel s krilom zmaja. ▸ A reccsenő hang után rögtön elveszítette uralmát a sárkányrepülő felett, mivel eltörtek a háromszögkormányrudat a szárnnyal összekötő csavarok.
  • triātrūs -uum, m (trēs) triátre, slovesnost, ki so jo obhajali Tuskulci tri dni po idah: P. F., quod post diem quintum Iduum est is dies festus, ut aput Tusculanos Triatrus, et Sexatrus, et Septematrus, et Faliscos Decimatrus Fest.
  • tribūnus -ī, m (tribus) tribún

    1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

    2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

    3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

    4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

    5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

    6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.
  • tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

    1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

    2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

    3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.
  • trichalcum -ī, n (gr. τρίχαλκον) trihálk = novec, vreden tri halke (chalci): quadrantesque obolorum, quae alii dichalca, nonnulli trichalca dicunt Vitr.
  • trīciēs (trīciēns), num. adv. (trīgintā) tridesetkrat: tr. sestertium Ci., sestertium tr. solidum Mart., habere aeris triciens (sc. centena milia) Ci. tri milijone, aeris milies tricies Ci., pedes tr. treceni L. Soobl. trīgiēs: M.
  • triclīnium -iī, n (tuj. τρίκλινον sc. λέκτρον) ležišče, blazinjak, naslanjač (naslonjač), triklínij za tri osebe

    1. jedilni blazinjak, na katerem so za mizo ležale nav. tri osebe, lahko pa tudi štiri in več: triclinium sternere Ci., Varr., triclinium curare Suet. skrbeti za mizo, triclinio posito cenabamus Varr.

    2. meton. jedilnica, obedovalnica: ornat ample magnificeque triclinium Ci., triclinia hiberna et aestiva Varr., quo de triclinio tuo exibis? Ci., unum promorat vix pedem triclinio Ph. — Raztegnjena soobl. tricilīnium -iī, n: Varr.
  • tricolore [-kɔlɔr] adjectif tribarven

    cocarde féminin tricolore tribarvna kokarda
    feux masculin pluriel tricolores à un carrefour semaforne tri luči na križišču
    drapeau masculin tricolore trikolora, tribarvnica
    équipe féminin tricolore francosko moštvo
    les tricolores masculin pluriel člani francoskega moštva, francosko moštvo
  • Tricongius -iī, m Trikóngij, priimek pijanca Torkvata, ki je lahko izpil tri kongije (congii): Plin.
  • tridacna -ōrum, n (gr. τρί in δάκνω) tridákne, vrsta jegulje: in Indico mari Alexandri rerum auctores pedalia inveniri prodidere, nec non inter nos nepotis cuiusdam nomenclatura tridacna appellavit, tantae amplitudinis intellegi cupiens, ut ter mordenda essent Plin.
  • tridel|en [é] (-na, -no) dreiteilig; (deljen na tri dele) dreigeteilt; (trojni) Dreifach-
    tridelni lemež die Dreiblattschar
    tridelni takt der Dreiertakt
    tridelna rozeta gradbeništvo, arhitektura der Dreipass
    tridelno okno das Drillingsfenster
  • triglasje samostalnik
    glasba (stavek za tri glasove) ▸ háromszólamúság
  • trĭgōn1 -ōnis, m (tuj. τρίγωνον trikot)

    1. trigón = trda, z lasmi nagačena odskakujoča žogica, ki so si jo z roko ali mrežo podajale tri osebe, stoječe vsaka v enem kotu trikotnega prostora (od tod njeno ime): Mart. (z acc. -ōna).

    2. meton. žoganje s trigónom, žoganje v trikotniku: fugio campum lusumque trigonem H.
  • trije moški spol množina (tréh, trém, tri, pri tréh, s trémi) drei (trije možje drei Mann, samo trije nur drei)
    po trije zu dritt
    Sv. trije Kralji die Heiligen Drei Könige, dan: der Dreikönigtag
    | ➞ → tri
  • tríje glej tri