možganska malarija stalna zveza
medicina (bolezensko stanje) ▸ agyi malária
Sopomenke: cerebralna malarija
Zadetki iskanja
- mŕzličen febril (tudi fig) ; calenturiento
mrzličen delirij delirio m de la fiebre
mrzličen napad, izbruh (med) ataque m de fiebre
mrzlično stanje estado m febril - napetost1 [é] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Spannung (dotikovna Berührungsspannung, elektrodna Elektrodenspannung, enosmerna Gleichspannung, fazna Phasenspannung, izmenična Wechselspannung, izvirna Urspannung, krmilna Ansteuerspannung, kotve Ankerspannung, na sponkah Klemmspannung, Klemmenspannung, praznega teka Leerlaufspannung, v prevodni smeri [Durchlaßspannung] Durchlassspannung, nazivna Nennspannung, nizka Niederspannung, natezna Zugspannung, časovna sprememba die Spannungsrate, normirana Normspannung, notranja Eigenspannung, obratovalna Betriebsspannung, omrežna Netzspannung, pomožna Hilfsspannung, prebojna Durchschlagsspannung, prehodna povratna Einschwingspannung, preskusna Prüfspannung, primarna Primärspannung, visoka Hochspannung, stalna Dauerspannung, vžigna Zündspannung, natezna Zugspannung, strižna Scherspannung, tlačna Druckspannung, udarna Stoßspannung, vzdolžna Längsspannung, zadržna Stehspannung, zaporna Einsatzspannung, Sperrspannung)
površinska napetost fizika die Oberflächenspannung
tehnika napetost niti die Fadenspannung
zviševati napetost elektrika elektrisch aufladen
brez napetosti spannungsfrei, spannungslos
… napetosti Spannungs-
(indikator der Spannungsprüfer, koeficient der Spannungskoeffizient, padec Spannungsabfall, porazdelitev die Spannungsverteilung, polje das Spannungsfeld, regulator der Spannungsgleichhalter, stanje der Spannungszustand)
elektrika pod napetostjo spannungsführend, [stromführend] Strom führend - naráven natural; true to nature; (prirojen) innate; (pravi, pristen) genuine, true, inartificial; (iskren) open, frank, sincere, artless; (neprisiljen) unaffected, unconstrained
narávno čudo prodigy
narávni dar gift of nature
narávne lepote natural beauties pl
narávni nagon instinct
narávni pojav natural phenomenon, pl -mena
narávni proizvod natural product
narávna sila, moč natural force
narávna selekcija natural selection
narávno stanje natural state
narávni zakon law of nature, natural law
portret (kip) v narávni velikosti life-sized portrait (statue)
narávne sile physical agents pl
narávno bogastvo natural resources pl - naravna nesreča ženski spol die Naturkatastrophe
izredno stanje zaradi naravne nesreče ziviler Notstand - naravn|i (-a, -o) Natur- (biser die Naturperle, kamen der Naturstein, kavčuk der Naturkautschuk, led das Natureis, material der Naturwerkstoff, most die Naturbrücke, prizor das Naturschauspiel, proizvod das Naturprodukt, prostor der Naturraum, riž der Naturreis, rog das Naturhorn, sat die Naturwabe, spomenik das Naturdenkmal, talent die Naturbegabung, das Naturtalent, zakon das Naturgesetz, barva die Naturfarbe, konstanta die Naturkonstante, kozmetika die Naturkosmetik, lepota die Naturschönheit, mera das Naturmaß, religija die Naturreligion, sila die Naturkraft, skodranost die Naturwelle, smola das Naturharz, substanca der Naturstoff, svila die Naturseide, tla množina der Naturboden, znamenitost die Natursehenswürdigkeit, barvilo der Naturfarbstoff, bogastvo der Naturreichtum, Naturschätze množina, božanstvo die Naturgottheit, črevo der Naturdarm, čudo das Naturwunder, gnojilo der Naturdünger, krogotok der Naturumlauf, ravnovesje der Naturhaushalt, stanje der Naturzustand, vlakno die Naturfaser)
- naročil|o1 srednji spol (-a …)
1. za blago, storitev: die Bestellung, der Auftrag; die Anforderung; die Order; (dodatno Nachbestellung, fiksno Festbestellung, milijonsko Millionenauftrag, za dobavo Lieferauftrag, nepreklicno Festauftrag, nujno Eilauftrag, prenaslovitveno Nachsendeauftrag, vladno Regierungsauftrag, zbirno Sammelbestellung)
knjiga naročil das Bestellbuch, Auftragsbuch, Orderbuch
stanje naročil die Auftragslage
sprejem naročil Auftragsannahme
datum naročila das Bestelldatum
potrditev naročila die Auftragsbestätigung
v nasprotju z naročilom auftragswidrig
v skladu z naročilom auftragsgemäß
po naročilu auftragsgemäß, auf Bestellung, v pisarniškem poslovanju: im Auftrag (i. A.), in Vertretung
izdelava po naročilu die Einzelanfertigung, Sonderanfertigung, Auftragsfertigung
oprema po posebnem naročilu die Sonderausstattung
raziskava po naročilu die Auftragsforschung
ne ustrezati naročilu auftragswidrig sein
preklicati naročilo (etwas) abbestellen
2. v restavraciji: die Bestellung
po naročilu à la carte - nātālicius 3 (nātālis) rojstne ure se tičoč, rojstnega dne se tičoč, rojstnega dne, rojsten, roden: n. sidera Ci. stanje zvezd ob rojstvu (koga), zvezde rojenice, praedicta Ci. prerokovanje (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu (koga), horoskop, munus Val. Max. darilo, vezílo za rojstni dan, dies Mart., dapes Mart. ali convivium Symm. praznovanje (slavje, pojedina) ob rojstnem dnevu, lardum Iuv.; subst. nātālicia -ae, f (sc. cena) praznovanje (slavje, pojedina) ob rojstnem dnevu: dat nataliciam in hortis Ci.
- neváren (-rna -o) adj.
1. pericoloso, rischioso; dannoso; disagevole; pericoloso:
nevaren ovinek una curva pericolosa
zdravju nevarno delo lavoro dannoso alla salute
biti v nevarnih letih essere negli anni difficili, nell'adolescenza
ekst. nevaren padec scavezzacollo
pog. nevarno stanje malaparata
2. pren. rischioso, arrischiato:
nevaren poskus un tentativo rischioso - nevzdŕžen (-žna -o) adj.
1. insopportabile, intollerabile, insostenibile:
nevzdržne bolečine dolori insopportabili
nevzdržne razmere condizioni intollerabili
pren. nevzdržno stanje macina
2. indifendibile, irragionevole (tesi)
3. (neustavljiv) inarrestabile
4. star. (nezmeren) intemperante, smoderato:
nevzdržen v jedi in pijači intemperante nel mangiare e nel bere - nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettnezavesten ponesrečenec ▸ eszméletét vesztett sérült, balesetet szenvedett eszméletlen személyČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.nezavesten poškodovanec ▸ eszméletlen sérültPri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.nezavesten bolnik ▸ eszméletlen betegV stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.nezavesten fant ▸ ájult fiúnezavesten moški ▸ eszméletlen férfinezavesten voznik ▸ eszméletlen sofőrnezavestno stanje ▸ eszméletlen állapotnezavestno dekle ▸ öntudatlan lánynezavestna žrtev ▸ eszméletlen áldozatnezavestna ženska ▸ eszméletlen nőHudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.napol nezavesten ▸ félig eszméletlennezavesten zgruditi se ▸ ájultan összeesik, eszméletlenül összeesikNekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.ležati nezavesten ▸ ájultan fekszik
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ. - normálen normal; regular, usual, average
ob normálnih pogojih under normal conditions
normálni čas po Greenwichu Greenwich (European) Mean Time
normálni tir standard-gauge track
normálno stanje normality, normalcy - normálen normal; régulier, conforme aux règles, correct; ordinaire, commun, habituel
normalni delovni dan journée (de travail) normale
normalni format format moški spol normal (ali standard)
normatna napetost (elektrika) tension ženski spol de régime
normalno stanje état moški spol normal
normalni (železniški) tir voie ženski spol normale
on ni čisto normalen il n'est pas normal, familiarno il a un grain, il a le timbre fêlé, il est piqué (ali timbré, cinglé) - normálen normal
on ni čisto normalen está tocado de la cabeza; no está en sus cabales
normalen delovni dan jornada f (de trabajo) normal
normalen format tamaño m normal
normalna hitrost velocidad f normal
normalna teža peso m tipo
normalna velikost tamaño m normal, (obleka) talla f corriente
normalen mera medida f normal
normalno stanje estado m normal
normalni (železniški) tir vía f (Arg trocha f) normal - normaln|i (-a, -o) Normal- (atmosfera die Normalatmosphäre, elektroda kemija die Normalelektrode, element elektrika das Normalelement, mera das Normalmaß, oblika die Normalform, raztopina kemija die Normallösung, ura die Normaluhr, velikost die Normalgröße, teža das Normalgewicht, razmere množina Normalbedingungen množina, bencin das Normalbenzin, format das Normalformat, objektiv das Normalobjektiv, profil das Normalprofil, tir die Normalspur, ton der Normalton, stanje der Normalzustand)
- nosečnost samostalnik
(telesno stanje) ▸ terhesség, várandósságnezaželena nosečnost ▸ nem kívánt terhességslabost med nosečnostjo ▸ terhesség alatti rosszullétvadba med nosečnostjo ▸ terhesség alatti torna, terhestornapotek nosečnosti ▸ terhesség lefolyásaspremljati nosečnost ▸ terhességet figyelemmel kísérPoklicala sem zdravnika, ki je spremljal mojo prvo nosečnost. ▸ Felhívtam az orvost, aki az első terhességemet kísérte figyelemmel.zapleti v nosečnosti ▸ terhesség alatti komplikációkkrvavitev v nosečnosti ▸ terhesség alatti vérzéssplav v pozni nosečnosti ▸ abortusz a terhesség késői szakaszábanroditi v 28. tednu nosečnosti ▸ a terhesség 28. hetében szülprvo trimesečje nosečnosti ▸ a terhesség első trimeszterenenačrtovana nosečnost ▸ nem tervezett várandósságneželena nosečnost ▸ nem kívánt terhességtrajanje nosečnosti ▸ várandósság időtartamaznak nosečnosti ▸ terhesség jelenormalna nosečnost ▸ normális terhesség, problémamentes terhességpotrditi nosečnost ▸ várandósságot megerősítprekiniti nosečnost ▸ terhességet megszakítkonec nosečnosti ▸ terhesség végezačetek nosečnosti ▸ terhesség kezdetePovezane iztočnice: večplodna nosečnost, pozna nosečnost, test nosečnosti, test nosečnosti, rizična nosečnost, prekinitev nosečnosti, zaščita pred nosečnostjo, umetna prekinitev nosečnosti, tvegana nosečnost, test za ugotavljanje nosečnosti, visoka nosečnost - ō! (prim. v gr. ὦ, ὤ, got., nem. in sl. o! oh!)
1. interj. za vsako duševno stanje ali čustvo; z nom.: o vir fortis atque amiens Ter., o magna vis veritatis Ci.; z voc.: o fortunate adulescens Ci., o paterni generis oblite Ci.; z acc. (ki ga slovenimo z gen. ali voc.): o urbem venalem S., o me infelicem Ci., o hominem audacem Ter., o praeclarum custodem ovium, lupum (iron.) Ci.; pesn. tudi z gen. (kakor v sl.): o mihi nuntii beati Cat.; neodvisno od sklona: per o tua lumina … pulcherrime O., quid o tua fulmina cessant, summe deūm O.
2. samo znamenje za voc.: o furia Ci., o miser Ci.; pred relativnim stavkom: H., o qui res regis V. o ti, ki urejaš (usmerjaš, vladaš); postavljeno: vos o coetum, Tyrii, celebrate V.; pesn. zapostavljeno: spes o fidissima V.
3. (pred želelnimi stavki = o da bi (vendar, le), o če (ko) bi: Sen. ph., o vellem O., o si adesset V., o si mihi referrat annos Iuppiter V.
Opomba: Pred vokali v zevu je ō večinoma dolg: ō et de Latiā O., redko kratek: te Corydon, ŏ Aleri V. - ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)
1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).
2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.
3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.
4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.
5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.
Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl. - objektivni tinitus stalna zveza
medicina (bolezensko stanje) ▸ objektív fülzúgás - obrámben defensive; protective; done (ali serving) for protection (ali defence); apologetic
obrámbni govor pravo pleading, speech for the defence (ali in justification of, in support of, in vindication of, in advocacy of)
obrámbni mehanizem defence mechanism
obrámbno stanje state of defence
obrámbna črta line of defence, defence (ali defensive) line
privzeti obrámbne mere, ukrepe to take defensive measures