Franja

arrogātiō -ōnis, f (arrogāre)

1. slovesno posinovljenje odrasle in samostojne osebe na podlagi državnega pooblastila (lex curiata) in privolitve ljudstva; pri tej slovesnosti, ki je potekala v času demokracije le v kurijskih komicijih (comitia curiata), so vprašali posinovitelja, ali hoče posinoviti, bodočega posinovljenca pa, ali hoče biti posinovljen: Gell., Aur., G., Ulp. fr.

2. oblastnost: nimia ordinarii iudicis Cod. Th.

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

arsineum -eī, n nakit, ki so ga ženske nosile v laseh: Ca. ap. Fest.

Artaphernēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταφέρνης) Artafern(es), perz. moško ime, poseb. nečak kralja Dareja Histaspa, z Datijem poveljnik v prvi perz. vojni proti Grkom, ki so ga premagali v maratonski bitki l.490: N., Plin.

arten: arten nach biti podoben (čemu, komu); so geartet takšen; schlecht geartet slab

Artēna -ae, f Artena, mesto v Etruriji, ki so ga zgodaj razdejali Rimljani: L.

artičoka samostalnik
1. Cynara cardunculus (grm) ▸ articsóka
2. (v kulinariki) ▸ articsókaPo okusu so najboljše velike okrogle zelene artičoke. ▸ A legízletesebbek a nagy, zöld, kerekded articsókák.

artikulacija samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálás, artikulációProtestniki so imeli težave z artikulacijo tega, kaj zahtevajo. ▸ A tüntetőknek gondja volt a követeléseik artikulálásával.

2. jezikoslovje, glasba (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikuláció, artikulálásOtrok ima lahko še v prvem letu šolanja težave pri artikulaciji glasov s, z, c, š, ž, č, včasih r. ▸ Még az első osztályban is előfordulhat, hogy a gyermeknek nehézséget okoz az s, z, c, š, ž, č, néha az r hangok artikulálása.Energijo je vlagal v artikulacijo prav vsakega tona. ▸ Minden hang artikulációjába energiát fektetett.

3. pogosto v umetnosti (izražanje ali izkazovanje) ▸ artikulációŠe zlasti so problematični visoki igralci, ki imajo težave z gibalno artikulacijo. ▸ Különösen problémásak azok a magas játékosok, akiknek problémáik vannak a mozgásuk artikulációjával.Korunova odrska artikulacija je izrazito vizualna, likovna, prostorska. ▸ Korun színpadi artikulációja kifejezetten vizuális, képzőművészeti, térbeli.
Album je glasbena artikulacija najinih tedanjih čustvenih nastrojenosti. ▸ Az album az akkori érzelmi irányultságaink zenei artikulációja.
Vzhod ima več vere in manj samozaupanja, zahod išče vero, a ima problem z njeno artikulacijo. ▸ Keleten több a hit és kevesebb az önbizalom, a Nyugat keresi a hitet, de gondjai vannak azzal, hogy artikulálja ezt.

4. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikuláció, artikulálás
Artikulacija posamezne učne ure je torej prepuščena vam. ▸ Az egyes leckék artikulációja tehát csak Önökön múlik.
Artikulacija programa torej ni enostavna, ker mora vključevati obstoječe in morebitno novo. ▸ A program artikulálása tehát nem egyszerű, mivel a meglévő és a lehetséges új elemeket is magában kell foglalnia.

artikulirati glagol
1. (povedati z besedami) ▸ artikulálJasno se mora artikulirati skupno stališče, kaj si sploh želimo. ▸ Világosan kell artikuláltunk közös álláspontunkat arról, hogy mit is akarunk egyáltalán.

2. (tvoriti glasove ali zvoke) ▸ artikulálUčenci skupinsko berejo pesem in kmalu ugotovijo, da morajo brati zelo razločno, izrazito artikulirati glasove. ▸ A tanulók csoportokban olvassák a verset, és hamarosan rájönnek, hogy nagyon tisztán kell olvasniuk, artikulálva a hangokat.

3. pogosto v umetnosti (izraziti ali izkazati) ▸ artikulál
Šele z neutrudnimi raziskovanji tehnike lahko umetnik jasno artikulira likovni jezik. ▸ Egy művész csak a technika fáradhatatlan kutatásával képes világosan artikulálni a vizuális nyelvet.
Religija je eden izmed načinov, kako kultura artikulira vprašanja. ▸ A vallás az egyik módja annak, ahogyan a kultúra a kérdéseket artikulálja.

4. (izoblikovati ali opredeliti) ▸ artikulál
Mnogi komentatorji v EU in Sloveniji se sprašujejo, zakaj je levica v krizi, zakaj ji ne uspe artikulirati alternative zavoženemu neoliberalnemu projektu. ▸ Az EU-ban és Szlovéniában számos kommentátor kérdezi, hogy miért van válságban a baloldal, miért nem tud alternatívát artikulálni a félresikerült neoliberális projekttel szemben.
Tisti avtorji v zgodovini evropske politične misli, ki so artikulirali pojem države, praviloma niso pestovali idej o taki ali drugačni Evropski uniji. ▸ Az európai politikai gondolkodás történetének azon szerzői, akik az állam fogalmát artikulálták, általában nem dédelgették az ilyen vagy olyan Európai Unió gondolatát.
Na tem kongresu se je jasno artikulirala opozicija. ▸ Ezen a kongresszuson az ellenzék egyértelműen artikulálódott.

Artotȳritae -ārum, m (gr. ἀρτοτυρῖται iz ἄρτος in τυρός) artotiriti, razkolniki, ki so baje pri obhajilu uživali poleg kruha tudi sir: Aug., Isid.

artus -ūs, m (prim. gr. ἄρϑρον člen, ud, ἀρτύς zveza, prijateljstvo, ἀρτύω stiskam)

1. člen(ek), sklep: Lucan., Val. Fl., Prisc.; klas. le pl. artūs -uum, dat. in abl. pl. artubus (da se ločita od artibus: ars) člen(k)i, sklepi, udje (roke in noge), (o)končine (membra so udje kot telesni deli, torej tudi glava in trup): Lucr., Q. idr., propter molles (digitorum) commissuras et artus Ci., dolor artuum Ci. protin, magnos membrorum artus... ementia vidi O., cernere laceros artus, truncata membra Plin. iun., elapsi in pravum artus T. pohabljeni členki (roke), ambusti multorum artus vi frigoris T., nondum in sua membra artus redierant Sen. rh., laxata corpora in artus redeunt Plin.; pren.: nervi atque artus sapientiae Q., Ci.

2. pesn. met. telesni udje nasploh, telo, trup(lo): salsus per artus sudor it V., sopor fessos complectitur artus V., mutati Terei artus V., ubi mortales... exuit artus O.

3. pren. deli: infusa per (mundi) artus mens V.

Opomba: Pl. heterogen. artua: Pl.; v dat. in abl. pl. tudi artibus pri poznejših piscih, npr. pri Tert.

arvālis -e (arvum) setviščen, setven. Od tod frātrēs arvālēs bratje setviščniki, združba 12 svečenikov, ustanovil naj bi jo Romul na čast Aki Larenciji; ovenčani s klasjem (corona spicea) in oviti z belo čelno obvezo (vitta alba) so 15. V. obhajali setvišča v najstarejših mejah rim. ozemlja in prepevali pesem v saturnijcih, da bi od bogov izprosili rodovitnost: Varr., Fulg.; Plin. jih imenuje arvorum sacerdotes.

arvus 3 (arāre) oren, oboran, preoran: ager Pl., Varr., Isid., agri arvi et pascui definiebantur Ci. Od tod subst.

1. arvum -ī, n
a) or(a)nica, (obdelano) polje, setvišče: Varr., Lucr., Q. idr., pingue V., H., fetum, fertile, sterile O., prata et arva et pecudum greges diliguntur Ci., repleta arva cultoribus S. fr., convecto ex... fertilibus Etruriae arvis commeatu L., subigere arva V., arvum colere Ap.; met. žetev, žito, letina: Numidae pabulo pecoris magis quam arvo student S., inducere messorem flavis arvis V., ne perconteris, fundus meus... arvo pascat herum an bacis opulentet olivae H.
b) pesn. sinekdoha trata, livada, poljana, krajina: Lucr., qua tumidus rigat arva Nilus H., laeta arva tenemus V., Circaea reliquerat arva O., Peneia arva O., aspicis, en, praesens, quali iaceamus in arvo O.; occ. pašnik: boaria arva Pr.
c) pesn. pren. α) obala, breg: iamque arva tenebant V. so že dospeli do obale. β) arva Neptunia V. Neptunove poljane = morje. γ) žensko spolovilo, sramnica: genitale arvum V., muliebria arva conserere Lucr.

2. arva -ae, f orno polje, njiva, setvišče: arvas obterere Naev. ap. Non., arvas calvi Pac. ap. Non.

as² [æz] veznik
kot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasi

as compared with v primeri s
as far as prav do
as far as I am concerned kar se mene tiče
as far as I know kolikor je meni znano
as few as (samo množina)
as follows kot sledi, sledeče
as large as life v naravni velikosti
as like as two peas (in a pod) ko jajce jajcu podobna
as little as (samo ednina)
as much as you like po mili volji, kolikor želiš
as a rule navadno, praviloma
as though, as if kakor če bi
be so kind as to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
try as I might če sem se še tako potrudil
old as I am čeprav sem že star
as usual kot ponavadi
as I went by mimogrede
as it were nekako, tako rekoč
as luck would have it k sreči

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

asarōtos -on (gr. ἀσάρωτος) nepometen: oecos asarotos Plin. soba z mozaičnim podom, na katerem so bili upodobljeni ostanki pojedine, kakor da tla ne bi bila pometena; subst. asarōta -ōrum, n mozaična dela na podu: Stat. Od tod asarōticus lapillus mozaični kamenček: Sid.

ascendance [asɑ̃dɑ̃s] féminin, astronomie vzhajanje zvezd; sorodstvo (v navzgornji vrsti), rod, poreklo; predniki

il est d'ascendance bretonne njegovi predniki so bili Bretonci; po rodu je iz Bretanje
être d'ascendance ouvrière biti delavskega porekla

ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti

āsciscō (adsciscō) -ere -scīvī -scītum

1. privze(ma)ti, priz(i)vati, k sebi poz(i)vati, spreje(ma)ti: perficiam..., ut hunc A. Licinium non modo non segregandum... a numero civium, verum etiam... putetis adsciscendum fuisse Ci., asciverunt sibi illud oppidum piratae Ci. spravili so na svojo stran, pridobili so si, asc. manus Mulcibri Ci. na pomoč pozvati, exsulibus omnium civitatum ascitis Hirt., plurimos cuiusque generis homines ascivisse sibi dicitur S., dominos acrīs adsc. Lucr., precibus uxoris Tiberio Germanicum, sibi Tiberium T., tribunos centurionesque et volgus mititum T.; s predikatnim acc.: me patronum asciverant Ci., asc. aliquem socium ad bellum C., aperit docetque se... a Gabinio... socium adscitum nihil amplius scire S., asc. aliquem generum V., L., T.; na vprašanje kam? ali čemu? s praep.: nemo... fuit, quem non ad hoc incredibile sceleris foedus adsciverit Ci., asc. aliquem ad spem praedae L., aliquem in numerum civium Ci., in civitatem L., T., in senatum T., in nomen familiae suae Suet., virginem in matrimonium Iust. za ženo vzeti, aliquem in societatem sceleris Cu., in conscientiam facinoris pauci asciti T., asc. aliquem inter patricios T.; pesn. z dat.: tu certe scis hoc, superis ascite... Caesar O. bogovom pridruženi.

2. pren.
a) od kod kaj vzeti (jemati), spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, prije(ma)ti se česa: hanc consuetudinem, dictionis genus, amicitiam propter utilitates Ci., quod natura ipsa asciscat Ci. zahteva, sacra a Graecis ascita et accepta, sacra ista ascita ex Phrygia Ci., asc. civitatem N. sprejeti državljanstvo, nova verba H., neglegere patrios ritus, peregrinos asciscere L.; occ. (pri)lastiti si, (pri)svojiti (prisvajati) si, vzde(va)ti si (ime): provinciam, quam Lentulus deposuit, sibi asc. Ci., neque istam mihi ascisco sapientiam Ci., asc. sibi prudentiam Ci., sibi eloquentiae laudem T.; brez dat.: nihil dixi sublatius asciscendae laudis causā Ci. iz slavohlepnosti, asc. imperium, regium nomen L.
b) spreje(ma)ti kaj = potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), prizna(va)ti kaj, privoliti (privoljevati) v (na) kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat, in bonis Ci., ne labar ad opinionem et aliquid asciscam et comprobem incognitum Ci., quas (leges) Latini voluerunt, asciverunt Ci., cum iussisset populus Rom. aliquid, si id ascivissent socii populi ac Latini Ci. — Od tod adj. pt. pf. āscītus 3 od drugod (pri)vzet, tuj: ut appareret in eo nativum quendam leporem esse, non ascitum N. nepriučena, genitos esse vos mihi, non ascitos milites credite Cu. ne najeti, ascitae dapes O., ascita proles Stat.

āscrīptīcius 3 (āscrībere) (na novo) vpisan ali zapisan (v imenik državljanov, vojakov, naselnikov): novi et ascipticii cives Ci., ascripticii (milites) P. F. prek števila vpisani (prim. āscrībō 2. c.), ascripticii servi (coloni, agricolae) ali ascripticiae codicionis servi Cod. I. nekakšni poljski sužnji, ki so z zemljiščem vred prehajali v last vsakemu dobitniku zemljišča.