Franja

pognati¹ (požênem) poganjati

1. iz hiše, službe: jagen (aus), hinausjagen, hinauswerfen
pognati v smrt in den Tod jagen
pognati v beg in die Flucht schlagen
figurativno pognati v zrak (razstreliti) in die Luft jagen
pognati kri v lica komu (jemanden) erröten machen

2. živino, divjad: treiben, kam: wohin treiben, wo hintreiben, navzgor, gor hinauftreiben; konje: in Galopp setzen

3. denar: (zapraviti) durchbringen, verjubeln, verlottern
pognati po grlu durch die Gurgel jagen
| ➞ → nagnati, zagnati, zabosti

poméniti (-im) perf.

1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano

pomilostíti amnistier, gracier, faire grâce à, accorder la grâce à, accorder une rémission

pomilostiti obsojenca accorder la grâce à un condamné
pomilostiti (na smrt) obsojeno osebo gracier un condamné (à mort)

posláti envoyer, expédier, faire parvenir, faire un envoi, acheminer

na dom poslati livrer à domicile
poslati kaj s kamionom, z ladjo, z letalom expédier quelque chose par camion, par bateau, par avion
poslati po koga envoyer chercher quelqu'un, faire venir, appeler quelqu'un
poslati koga k vragu envoyer quelqu'un au diable (ali à tous les diables, promener, paître)
poslati koga v smrt envoyer quelqu'un à la mort
poslati za kom faire suivre
poslati kot brzovozno, kot vozno blago expédier en grande, en petite vitesse
poslati na dopust, v ječo envoyer en permission, en prison
poslati naprej (pismo, pošto itd.) réacheminer
poslati nazaj renvoyer, réexpédier
poslati na ogled envoyer à vue
poslati ojačenja envoyer des renforts
poslati paket faire parvenir un colis
poslati paket, pismo priporočeno recommander un paquet, une lettre
poslati po pošti, po železnici envoyer (ali expédier) par la poste, par chemin de fer

posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

poste moški spol podboj, steber; figurativno brezdelnež, postopač

poste indicador kažipot
poste de señal(es) prometna tabla
poste de telégrafo, poste telegráfico telegrafski drog
serio como un poste na smrt resen
dar poste držati (podpirati) koga
es un poste de taberna stalno sedi v gostilni
oler el poste (za)vohati nevarnost
ser un poste biti zelo topoglav, biti zelo naglušen, biti gluh ko riba

poteau [pɔto] masculin kol; drog; steber; sport drog pri golu

de gros poteaux (figuré) debele noge
poteau-affiches masculin steber za lepake
poteau de départ start(ni drog) (pri konjskih dirkah)
poteau-frontière mejni kol
poteau indicateur kažipot
poteau (télégraphique) brzojavni drog
poteau de torture(s) mučilni kol
au poteau! smrt!
mettre, envoyer au poteau obsoditi na smrt z ustrelitvijo

potípati (-am) perf. ➞ tipati

1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

2. pren. tastare:
potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate

povúći povúčēm, povúci, povúkoh pȍvūče, pòvūkao povúkla
I.
1. potegniti: povući kola; povući jedan dim iz cigarete; povući koga za sobom, koga u bezdan; povući kočnicu potegniti zavoro; povući vodu u klozetu; povući novčanice iz opticaja; povući kraći kraj potegniti krajši konec, biti na slabšem; povući nogu začeti, dati pobudo, pokreniti, potegniti koga za seboj; povući posmrtno zvono naznaniti smrt koga
2. preklicati: povući naredenje preklicati ukaz; povući molbu, prijedlog, predlog, optužbu, naredbu
3. ekspr. potegniti: povući koga za nos
4. ekspr. potegniti, napiti se: on je dobro povukao
5. povući jarak izkopati jarek; povući zaključak skleniti; povući okidač, oroz sprožiti; povući pogled, oči umakniti pogled, oči; povući rogove popustiti; povući koga za jezik potegniti koga za jezik, izzvati koga k besedi; to će povući dalekosežne posljedice to bo imelo daljnosežne posledice; povući koga pred sud pritirati koga na sodišče, pred sodnika
II. povući se
1. potegniti se
2. umakniti se: vojska se povukla; povući se iz javnog života; ona se na neko vrijeme povukla na selo; sasvim se povukao od svijeta čisto se je zaprl vase

povzroči|ti (-m) povzročati verursachen; (imeti za posledico) bewirken, auslösen, herbeiführen; (izzvati) heraufbeschwören; spore, spopade - človek: anstiften (zu)
povzročiti bolečino komu (jemandem) weh tun, Schmerzen zufügen, zob ipd.: (jemanden) schmerzen, (jemandem) Schmerzen bereiten
povzročiti smrt zum Tode führen
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

prae-fīgō -ere -fīxī -fīxum (prae in fīgere)

1. spredaj pritrditi (pritrjevati), spredaj pribi(ja)ti, spredaj natakniti (natikati), nabosti (nabadati), prebosti (prebadati), spredaj pritakniti (pritikati): ripa erat acutis sudibus praefixis munita C. utrjen(a) s spredaj zabitimi koli, capita in hastis praefigere V. natakniti na sulice; z dat.: puppibus arma praefigere V., praefigere aeneos cancellos foraminibus Col., rostrum lupi villarum portis Plin., caput praefixum hastae Suet., vexillum in biremis puppe praefigere Suet.; pesn.: et potis es nigrum vitio praefigere theta? Pers. obsoditi, zavreči (Θ, kratica = gr. ΘΑΝΑΤΟΣ (ϑάνατος smrt); to črko so sodniki v pravdah krvnega sodstva pripisali imenu na smrt obsojenega toženca).

2. spredaj obi(ja)ti, spredaj okovati: asseres enim pedum XII cuspidibus praefixi C. spredaj z železom okovane, ferratis praefigunt ora capistris V. oklepajo gobec z nagobčniki, hastae ferro praefixae Cu., spicula auro praefixa Cu., iacula ferro praefixa L., praefixa cornua ferro O.

3. zapreti (zapirati): prospectum Plin., praefixae fenestrae Icti.

4. prebosti: statque latus praefixa veru, stat saucia pectus Tib.

5. metaf. očarati: cum vero comperit noctes suas iuveni[s] necessitatibus magicis et cantato perisse ferro, quam tum illa praefixum clausumque tumulum nudis cecidit uberibus Ps.-Q.

prae-veniō -īre -vēnī -ventum (prae in venīre)

1. prej ali pred kom priti (prihajati), prestreči (prestrezati, prestregati) koga, prehite(va)ti koga: hostis breviore viā praeventurus erat L., (sc. oritur) candida Lucifero praeveniente dies O.; pri tožbi: Icti.; z acc.: hostem L.; pesn. (v tmezi): praeque diem veniens age V.; metaf.: praevenire famam, desiderium plebis L., balneo frigus Cels., morte praeventus Iust., Plin. iun. ki (ker) ga je prehitela smrt, (sc. tempus illud) non praeventum morte fuisse dolet O., nisi praeveniretur Agrippina T. če ne prehitijo (= če ne posežejo vmes, ne preprečijo) z Agripino (= z umorom Agripine), ut praeveniretur, ab iisdem interfectus est Eutr., dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S. ovreti, preprečiti, onemogočiti; tako tudi: nisi aliqui casus aut occupatio eius consilium praevenisset (po novejših izdajah peremisset) Ci.

2. pren. preseči (presegati) koga, biti boljši (izvrstnejši) od koga: Nomentaneae (sc. vites) vini nobilitate subsequuntur Aminneas, fecunditate vero etiam praeveniunt Col.

praznína vacuum, pl -s, vacua; void; vacancy; emptiness; (belina) blank

boleča praznína aching void
popolna praznína a perfect vacuum
Torricellijeva praznína Torricellian vacuum
njegova smrt je pustila prazníno v njenem življenju his death has left a void (ali a vacuum) in her life
narava mrzi prazníno nature abhors a vacuum
zapolniti prazníno to fill a vacancy

prečŕtati (-am) | prečrtávati (-am) perf., imperf. cancellare (con una riga):
meteor je prečrtal temno ozadje una meteora fendè il cupo sfondo del cielo
smrt mu je prečrtala načrte la morte ha mandato a monte i suoi progeti

predčásen (-sna -o) adj. prematuro, precoce; anticipato:
predčasna smrt morte prematura
predčasna upokojitev prepensionamento
bot., agr. predčasno cvetenje prefioritura

preferire v. tr. (pres. preferisco) dajati prednost; rajši imeti; bolj ceniti:
preferire la montagna al mare rajši imeti hribe kot morje
preferì la morte al disonore rajši je imel smrt kot sramoto

prehitéti (-ím) | prehitévati (-am)

A) perf., imperf.

1. superare, sorpassare; šport. anticipare; doppiare; polit. scavalcare:
prehiteti vozilo v zavoju superare, sorpassare un veicolo in curva
prehiteti nasprotnika anticipare l'avversario, giocare d'anticipo sull'avversario
avt. prepovedano prehitevati divieto di sorpasso

2. precorrere:
dogodki, ki prehitevajo čas avvenimenti che precorrono i tempi

3. (narediti kaj prej) prevenire:
prehiteti koga z odgovorom prevenire la risposta di qcn.

4. (pojaviti se prej) raggiungere, sopraggiungere:
bal se je, da jih prehiti noč temeva che sopraggiungesse la notte
človek, ki ga je prehitel čas individuo superato
pri pisanju spominov ga je prehitela smrt non riuscì a finire di scrivere le memorie perché lo sopraggiunse la morte
šport. prehiteti koga za krog doppiare il corridore di un giro

B) prehitéti se (-ím se) | prehitévati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. correre troppo; raccontare in modo slegato, sconclusionato

2. (prenagliti se) agire con precipitazione

3. (slediti si zelo naglo) precipitare:
dogodki se prehitevajo gli eventi precipitano

prèkinuti -nēm
I.
1. prekiniti, pretrgati, ustaviti: prekinuti vezu, električnu struju, lanac, razgovor, govornika, istragu, sjednicu, s kim odnose
2. prekinuti dinar, paru pomiriti se, spraviti se v krvni osveti; prekinuti štap nad kim prelomiti palico nad kom, obsoditi (na smrt): sud prekide nad optuženim štap i on bude obješen; prekinuti pas ločiti se od žene
II. prekinuti se
1. prekiniti se, pretrgati se: žica na violini prekinula se
2. prekinuti se dah zapreti sapo: Bakonji se prekide dah i noge mu počeše klecati; prekinuti se živ močno se prestrašiti
3. počiti: prekinuti se od smijeha
4. dobiti kilo: prekinuti se od napornog rada

prématuré, e [-türe] adjectif prezgodaj zrel, prezgoden, preran, predčasen

accouchement masculin prématuré prezgodnji porod
(enfant masculin) prématuré masculin nedonošen otrok
vieillesse féminin, mort féminin prématurée prezgodnja starost, smrt