Franja

assortito agg.

1. izbran, skladen:
colori male assortiti slabo izbrane barve
una coppia bene assortita skladen par

2. raznovrsten, mešan:
caramelle assortite raznovrstne karamele

attribuire v. tr. (pres. attribuisco)

1. pripisati, pripisovati:
attribuirsi un merito lastiti si zasluge

2. šteti (v):
attribuire a lode di qcn. šteti komu v dobro
attribuire a biasimo di qcn. šteti komu v slabo, zameriti komu

augurio m (pl. -ri)

1. voščilo. čestitka:
fare l'augurio di una pronta guarigione voščiti hitro okrevanje
fare, mandare gli auguri voščiti, poslati voščila
tanti auguri! čestitam!
i migliori auguri! vse najboljše!
auguri srečno!
tanti auguri per l'Anno Nuovo! srečno Novo leto!

2. znamenje, slutnja:
è di buon augurio, di cattivo augurio to je dobro, slabo znamenje

ausfallen^*

1. (herausfallen) Haare, Zähne: izpadati, izpasti

2. (wegfallen) odpasti, (aussetzen) izpasti, odpovedati

3. (enden) iziti se, končati se (gut/schlecht ausfallen dobro/slabo se končati); Resultat: gut/schlecht ausfallen biti dober/slab

4. Chemie obarjati se, oboriti se

ausnehmen^*

1. izprazniti, ein Tier: iztrebiti, odstraniti drobovino; figurativ mit Fragen: zasliševati, finanziell: obrati

2. (eine Ausnahme machen) izvzeti, izvzemati, izpustiti

3. Technik razstaviti

4. sich gut/schlecht ausnehmen lepo/slabo delovati

5. (ausmachen) prepoznati, razpoznati, videti; X ausgenommen izvzemši X; ausgenommen sein biti izjema; biti izpuščen

ausschlagen^*

1. (herausschlagen) izbijati, izbiti (auch einen Zahn) Pendel, Zeiger: odkloniti se, premakniti se (zu Ende Schlagen) Uhr: odbiti

2. tolči, udarjati, udariti, mit den Füßen: brcati, ein Feuer: potolči einen Raum: obiti, opažiti

3. (zurückweisen) zavrniti, odkloniti, eine Bitte: odbiti intransitiv ein Baum: brsteti, vzbrsteti zum Guten/Schlechten ausschlagen obrniti se v dobro, sprevreči se v slabo

avantage [avɑ̃taž] masculin prednost; premoč; odlika, talent; ugodnost, korist, dobiček; zadovoljstvo

à l'avantage de quelqu'un komu v prid
avantages en nature deputat, prejemek v naravi poleg redne plače
avoir l'avantage du vent imeti ugoden veter
vous auriez avantage à vous taire bolje bi bilo, če bi molčali
j'ai l'avantage de vous connaître drago, v zadovoljstvo mi je, da vas poznam
vous avez sur lui cet avantage que ... v tem ste pred njim, ga prekašate, da ...
à quoi dois je l'avantage de votre visite? čému naj se zahvalim za zadovoljstvo ob vašem obisku?
être à son avantage biti (trenutno) močnejši kot navadno
faire valoir ses avantages uveljaviti svoje odlike, talente
se montrer, paraître à son avantage pokazati se s svoje najboljše strani
prendre, perdre l'avantage dobiti, izgubiti prednost, premoč
cela présente beaucoup d'avantages to daje številne prednosti, koristi
profiter de son avantage izkoristiti svojo prednost
tirer avantage de quelque chose imeti korist od česa, okoristiti se s čim
ne pas s'en tirer à son avantage slabo odrezati, podleči, ne zmagati

avisado pameten, pretkan, zvit

mal avisado slabo poučen

avocat, e [avɔka, t] masculin, féminin odvetnik, -ica; zagovornik, -ica; namestnik

avocat général državni tožilec
avocat d'office uradni zagovornik
avocat du diable oseba, ki hoté zagovarja slabo stvar
Conseil masculin de l'Ordre des avocats odvetniška zbornica
se faire l'avocat de quelqu'un, de quelque chose zagovarjati koga, kaj

avvezzo agg.

1. vajen, navajen:
avvezzo ai sacrifici navajen na žrtvovanje

2. vzgojen:
un giovane male avvezzo slabo vzgojen mladenič

bad¹ [bæd] pridevnik (primernik worse, presežnik worst)
slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolan

bad to beat težko premagljiv
bad blood sovraštvo, huda kri
to be in s.o.'s bad books biti pri kom slabo zapisan
bad egg (ali hat, lot) človek na slabem glasu
bad fairy zli duh
bad form neprimerno vedenje
from bad to worse vedno slabše
to go bad pokvariti se; propasti, propadati
not half (as) bad čisto čedno
bad language zmerjanje, psovke
bad luck smola
ameriško bad man razbojnik, bandit
in bad odour na slabem glasu
not too bad kar dobro
it is too bad škoda, preneumno
with a bad grace nerad
bad ways razuzdano življenje
bad woman razuzdanka

bankrot samostalnik
1. (finančno stanje) ▸ csődBanko je v času krize pred bankrotom reševala vlada in je še vedno v njenem večinskem lastništvu. ▸ A bankot az állam mentette meg a csődtől a válság idején, és továbbra is többségi tulajdonában van.
Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. ▸ Egyes elemzők szerint Görögország a csőd szélén áll.
Dejstvo je, da se je občina pred dvema letoma zaradi slabo načrtovanih naložb znašla pred bankrotom. ▸ Tény, hogy két évvel ezelőtt az önkormányzat csőd előtt állt a rosszul tervezett beruházások miatt.
Država se je bližala bankrotu. ▸ Az ország a csőd felé tartott.

2. (propad) ▸ csődS prihodom velike vojne, ki je na tisoče mladeničev odtrgala od domačega okolja, normalnih ljubezenskih in čustvenih vezi, je prišla tudi poplava moralnega bankrota. ▸ A nagy háború kitörése, amely fiatal férfiak ezreit szakította el otthonuktól és a szeretteiktől, magával hozta az erkölcsi csőd hullámait is.Družbeno odgovorne že več let peče zgaga zaradi vsenavzočega političnega klientelizma in bankrota vrednot. ▸ Akik társadalmi felelősséget viselnek, évek óta gyomorégésétől szenvednek a mindent átható politikai klientelizmus és az értékek csődje miatt.Upam, da bodo končno priznali svoj intelektualni bankrot, se opravičili za svoje asocialno vedenje in se spremenili. ▸ Remélem, végre beismerik szellemi csődjüket, bocsánatot kérnek aszociális viselkedésükért és megváltoznak.Ne gre za upanje, temveč za analizo, ki kaže, da je kapitalistični družbeni red doživel idejni bankrot in da potrebujemo alternativo. ▸ Ez nem remény, hanem elemzés, amely megmutatja, hogy a kapitalista társadalmi rend ideológiai csődöt szenvedett, és hogy alternatívára van szükségünk.

barba ženski spol brada; resa pri žitu; kozja brada

Barba azul Sinjebradec
barba de ballena ribja kost
barba cerrada, barba corrida, barba entera polna brada
barba de chivo kozja brada
barba inglesa zalizci
barba honrada častivredna oseba
barba en punta kozja brada
hombre de barba pogumen človek
barba a barba iz lica v lice
a la barba, en las barbas (de) vpričo; navkljub
por barba na osebo, po osebi
a barba reg(al)ada na pretek
andar con la barba sobre el hombro v strahu in opreznosti živeti
hacer la barba a uno obriti koga, opehariti, ujeziti, slabo o kom govoriti
llevar a uno por la barba koga za nos vleči
mentir por la (mitad de la) barba nesramno lagati
barbas de hielo ledene sveče
echar a las barbas u/c pod nos dati komu
subirse a las barbas de uno komu čez glavo zrasti
tener buenas barbas odločen biti; brhek biti
tener pocas barbas neizkušen biti
eso tiene (ya) barbas to je že dolgo znana stvar
¡por (para) mis barbas! pri moji duši!

barbouiller [-buje] verbe transitif pre-, zamazati, (za)packati, grobo popleskati; (po)čečkati; skvariti, skaziti; figuré jecljati, momljati; figuré, familier komu želodec obrniti ali pokvariti

se barbouiller zamazati se (de z); figuré natrpati si glavo
on a barbouillé de noir les inscriptions sur les murs črno so prepleskali napise na zidu
j'ai le cœur barbouillé slabo mi je, imam morsko bolezen
le temps se barbouille vreme se kazi

barca¹ f

1. čoln, barka:
barca da pesca ribiška barka
barca da diporto športni čoln
barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati

2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki

3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
mandare avanti la barca prebijati se
la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši

bargain² [bá:gin] samostalnik
(dobra) kupčija, ugodna priložnost; pogodba; razprodaja

a bad bargain nesreča, huda zadeva
by bargain po dogovoru
a chance bargain priložnostni nakup
bargain counter oddelek z blagom po znižani ceni
I got it a dead bargain skoraj zastonj sem dobil
to drive a hard bargain mnogo zahtevati
it's a bargain! velja!
Dutch bargain kupčija ali ugovor v enostransko korist
to make the best of a bad bargain ne obupavati
a good bargain is a pickpocket poceni blago je slabo
a bargain is a bargain kar je, je
into the bargain povrhu
bargain hunter tisti, ki išče dobro kupčijo
a losing (ali hard, bad) bargain slaba kupčija
to strike (ali make, close) a bargain napraviti kupčijo, pogoditi se, dogovoriti se
to be off one's bargain rešiti se obveznosti
switch bargain ovinkarska kupčija
wet bargain kupčija, ki se konča s popivanjem

barlaccio agg. (m pl. -ci)

1. toskansko gnil (jajce)

2. pren. bolehen, slaboten (človek):
sentirsi un po' barlaccio slabo se počutiti

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

basca ženski spol slabost, omotica, omedlevica; nenaden napad

ha tenido una basca slabo mu je postalo
le entran bascas slabo mu je

bastonare v. tr. (pres. bastono)

1. tepsti (s palico); ekst. pretepati, tolči

2. pren. napasti, raztrgati:
bastonare uno strumento slabo igrati na glasbilo
bastonare una cosa skrpucati, zmašiti kaj; prodati kaj pod ceno