Franja

kráva zoologija vache ženski spol , (mlada) génisse ženski spol

molzna krava vache ženski spol à lait, (vache) laitière ženski spol
morska krava vache marine
plemenska krava vache reproductrice
sveta krava vache sacrée
biti molzna krava (figurativno) être une vache à lait
nisva skupaj krav pasla (figurativno) nous n'avons pas gardé les cochons ensemble

kráva (-e) f

1. vacca; mucca:
krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
krava je povrgla la vacca ha figliato
molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
molzna krava vacca da latte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
pijan ko krava ubriaco fradicio
pren. sveta krava vacca sacra

2. vulg. zoticone; ubriacone

3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi

kráva vaca f

molzna krava vaca de leche (ali lechera)
plemenska krava vaca reproductora
morska, sveta krava vaca marina, sacra
biti molzna krava (fig) fam ser la vaca de la boda
nismo skupaj krave pasli (fig) no hemos comido en el mismo plato

leben živeti; leben in Tierkunde živeti v, prebivati v; leben von Tierkunde hraniti se z; leben an einem Ort: živeti nekje; getrennt leben živeti ločeno; miteinander leben živeti skupaj; jemanden leben lassen pustiti živeti, ne ubiti; jemanden hoch leben lassen nazdraviti (komu); wie auf einem fremden Stern leben živeti v nekem drugem svetu; leben und leben lassen živeti in pustiti živeti; hier lebt es sich gut tu se dobro živi, tu je dobro živeti; flott leben živeti brezskrbno; nur seinem Beruf/seiner Wissenschaft leben živeti le za svoj poklic/znanost; in den Tag hinein leben živeti tjavdan; es lebe X! živel X!

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

lépiti to stick (na to, on), to glue (to, on); to size, to paste (on, up)

skupaj lépiti to stick together

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

Lēthaea -ae, f (Λήϑαια) Letája, Olentova soproga, skupaj s soprogom spremenjena v kamen na gori Idi: O.

Leute, pl, ljudje; kleine Leute preprosti ljudje; die jungen Leute mladi, mladina; unsere Leute naši; Leute vom Fach strokovnjaki; Leute von Rang pomembni ljudje; unter die/unter den Leuten med ljudi/med ljudmi; unter die Leute gehen iti med ljudi; nur der Leute wegen samo zaradi ljudi; unter die Leute bringen figurativ raznašati; wir sind geschiedene Leute nimamo več kaj iskati skupaj

link² [liŋk]

1. prehodni glagol
spojiti, povezati, sestaviti (to, with s, z; together skupaj)

2. neprehodni glagol
spojiti se, povezati se

to link arms (with) prijeti se (koga) pod roko
to link arm in (ali through) another's prijeti koga pod roko

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

lock² [lɔk] samostalnik
ključavnica; zapiralnik, zapiralo, zapirač (pri puški); zavora, zaviralo, zastoj v prometu; zatvornica, zapornica
šport čvrst prijem (rokoborba)

dead lock popoln zastoj v prometu
to pick a lock vlomiti
figurativno lock, stock, and barrel vse skupaj, vse povprek, popolnoma
under lock and key pod ključem, zaklenjen
britanska angleščina ock Hospital bolnišnica za spolne bolezni

look on neprehodni glagol
gledati, opazovati, motriti

to look on with s.o. gledati v knjigo skupaj s kom
to look on s.o. as imeti koga za kaj, smatrati koga za kaj

lover [lɔve] verbe transitif zviti (vrv)

lover un câble zviti kabel
se lover zviti se (skupaj)

lump¹ [lʌmp] samostalnik
gruda, kepa, kos; kup, gmota; bula, oteklina; kocka (sladkorja); plošča (ledena)
pogovorno neroda, butec, štor

all of (ali in) a lump vse naenkrat, vse skupaj
in the lump v celoti, na debelo, en gros
lump coal kosovec (premog)
lump sugar sladkor v kockah
lump sum okrogla vsota, pavšal
to have a lump in one's throat stiskati v grlu, iti na jok
he is a lump of selfishness je popoln sebičnež

Lutātius 3 Lutácij(ev), ime rim. plebejskega rodu, od katerega so se najbolj proslavili:

1. C. Lutatius Catulus Gaj Lutacij Kátul, konz. l. 242, zmagovalec nad Kartažani pri Egatskih otokih: N., L.

2. Q. Lutatius Catulus Kvint Lutacij Kátul je predlagal zakon, po njem imenovan lex Lutatia (de vi); kot konz. je l. 102 skupaj z Marijem porazil Kimbre na Ravdijskih poljanah. Kasneje je prišel v hud spor z Marijem in zato je l. 87 naredil samomor: Ci., L. epit., Aur.

3. Q. Lutatius Catulus Capitolīnus Kvint Lutacij Kátul Kapitolijski, sin prej omenjenega, plemič, sodnik v pravdi zoper Vera (Vérres), je znova posvetil l. 83 pogorelo svetišče na Kapitolu (od tod priimek): Ci., S. — Od tod adj. Lutātiānus 3 Lutácijev: praedia Paul. (Dig).

Magius 3 Mágij(ev), rodovno ime osk. izvora. Znani so:

1. Magius Magij, praefectus fabrum v Galiji 112—111: Ci.

2. Magius Magij, viator okoli l. 80, Vergilijev ded: Don.

3. Cn. Magius Gnej Magij iz Larina v Samniju: Ci.

4. Decius Magius Decij Magij, vodja rimske stranke v Kapui l. 216: L., Vell., Sil.

5. Lucius Magius Lucij Magij je v vojni z Mitridatom prestopil na njegovo stran, zato ga je senat razglasil za državnega sovražnika: Ci.

6. Minatius Magius Minacij Magij, zvest zaveznik Rimljanov v vojni z zavezniki: Vell.

7. Num. Magius Numerij Magij iz Kremone, Pompejev praefectus fabrum: C., Ci.

8. P. Magius Publij Magij, in dicendo paulo copiosior kot njegov prijatelj Vergilij: Ci.

9. Cn. Magius Atellanus Gnej Magij Atelan, meddix tuticus v Kapui l. 214: L.

10. P. Magius Cilo Publij Magij Cilon, prijatelj Marka Klavdija Marcela, s katerim se je skupaj boril proti Cezarju; Marcel je Cilona ob vračanju v Rim ubil v Pireju v zasebnem sporu, takoj zatem pa je naredil samomor: Ci., Val. Max.

11. Magius Caecilianus Magij Cecilijan, pretor: T.

12. Magius Celer Velleianus, brat Veleja Paterkula, Tiberijev legat v vojni v Dalmaciji: Vell.

13. Marcus Magius Maximus Mark Magij Maksim, procurator Hispaniae: Plin.