Franja

namíg hint; tip; wink; cue

razumeti namíg to take the hint
ravnati se po namígu to take up the cue

naslijèditi nàslijedīm (ijek.), nasléditi nàslēdīm (ek.)
1. podedovati: naslijediti novac, zemlju, titulu, vlast, bolest, talenat, što od koga; naslijediti koga podedovati za kom
2. slediti za kom: naslijediti koga u službi; naslijediti vladara
3. naslijediti čiji primjer ravnati se po zgledu koga

nasprotj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) der Gegensatz; das Gegenteil; beseda: das Gegenwort, stvar: das Gegenstück
razredno nasprotje Klassengegensatz, klassenmäßiger Gegensatz
nasprotji ( dvojina ) das Gegensatzpaar
biti nasprotje česa im Gegensatz stehen zu, einen Gegensatz bilden zu, (jemandem/einer Sache) widersprechen
v nasprotju z (mnenjem, navado) gegen (die Meinung), entgegen (der Meinung/der Gepflogenheit), im Gegensatz zu, zuwider (der Meinung zuwider), wider (die Meinung)
-widrig, wider- (resnico wahrheitswidrig, zakonom rechtswidrig, widergesetzlich, obliko formwidrig, pogodbo vertragswidrig, pravili regelwidrig, pravilnikom reglementwidrig, predpisi ordnungswidrig, dienstwidrig, prometnimi predpisi verkehrswidrig, standardi normwidrig, statutom statutenwidrig, dobrimi običaji sittenwidrig, dobrim okusom geschmackswidrig, naročilom auftragswidrig, obveznostjo pflichtwidrig, ukazom befehlswidrig)
v nasprotju z zdravo pametjo wider die Vernunft, wider alle Vernunft
biti v nasprotju z (einer Sache/einem Menschen) widersprechen, entgegensein, entgegenstehen, potekati: entgegenlaufen, zuwiderlaufen
(kršiti) ravnati v nasprotju s predpisi, zakoni: verstoßen gegen, (den Vorschriften, Gesetzen) entgegenhandeln
v nasprotju s členom 43 entgegen Art. 43

nasvet samostalnik
(napotek) ▸ tanács, tippČe me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet

nasvèt piece of advice; (splošno) advice; counsel; (ideja) suggestion

po nasvètu advised by
na njen nasvèt on her advice, at her suggestion
dal mi je dober nasvèt he has given me some good advice
poslušaj moj nasvèt! take my advice!, be advised by me!
prišel sem k tebi po nasvèt I have come to you for advice
vprašati koga za nasvèt to ask someone's advice, to consult someone
ravnati se po nasvètu to follow someone's advice, to take someone's advice, to take advice from someone

nasvèt conseil moški spol , avis moški spol, familiarno tuyau moški spol , proposition ženski spol

na tvoj nasvet, po tvojem nasvetu sur ton conseil
prijateljski nasvet conseil d'ami
dati nasvet donner un conseil à quelqu'un, conseiller, familiarno tuyauter quelqu'un
ravnati se po nasvetu suivre le conseil de quelqu'un
vprašati za nasvet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un

nasvèt consejo m

na nasvet por consejo de (alg)
na njegov nasvet siguiendo su consejo
dati komu nasvet dar a alg un consejo; aconsejar a alg; asesorar a alg
pomagati komu z nasvetom ayudar con su consejo a alg
nobenega nasveta ne poslušati no atender a consejos de nadie
ravnati se po nasvetu seguir el consejo (de alg)
vprašati koga za nasvet pedir consejo a alg

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

nègre [nɛgr] adjectif črn, črnski; masculin črnec, zamorec; figuré suženj; familier oseba, ki piše za koga drugega

race féminin nègre črna rasa
nègre blanc albin črne rase
motion féminin nègre blanc (parlement) dvoumno sestavljen predlog, ki naj uravnoteži nasprotujoče si tendence
la traite des nègres trgovina s (črnimi) sužnji
traiter quelqu'un comme un nègre ravnati s kom kot s psom
parler petit nègre lomiti (kak) jezik
travailler comme un nègre delati kot črna živina

nepràv adv. (narobe, napačno) male, erroneamente:
neprav ravnati agire male, erroneamente
ni ji neprav, da ji laska non le dispiace che la lusinghi
vsak ima svoj prav in neprav ognuno ha una propria ragione e un proprio torto

néžen tendre, délicat, doux; frêle, fragile

nežni spol le sexe faible
ravnati nežno s kom traiter quelqu'un avec ménagement

néžen (cvetlica, koža, čustvo, zdravje) delicado ; (srcé, starost) tierno ; (občutljiv) sensible, sensitivo ; (mehek) blando ; (mil) dulce

ravnati nežno s kom tratar con (mucha) ternura a alg

nȍrma ž (lat. norma)
1. norma, pravilo, predpis: društvene, jezične, jezičke, moralne -e; rukovoditi se zakonskim -ama ravnati se po zakonskih normah, predpisih
2. standard, predpisana oblika množičnih proizvodov: ovaj proizvod ne odgovara našim normama
3. norma, predpisani delovni učinek: radna norma
4. norma, skrajšani naslov knjige na koncu pole, spodaj

nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)

1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.

2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv.

občútek (-tka) m

1. senso, sensazione; impressione:
občutek bolečine, ugodja sensazione di dolore, di benessere
tipni, vidni občutek sensazione tattile, visiva
občutek mraza impressione di freddo
občutek zoprnosti fastidio

2. senso; fiuto; gusto:
občutek sramu, zmagoslavja senso di vergogna, di orgoglio
občutek krivde senso di colpa
občutek manjvrednosti complesso di inferiorità
ne imeti dobrega občutka provare imbarazzo

3. impressione:
po mojem občutku secondo me

4. senso; capacità:
občutek za mero senso della misura
občutek za orientacijo capacità di orientarsi; senso di orientamento
pren. občutek za lepo occhio

5. adeguatezza; convenienza; sentimento:
ravnati s strojem brez občutka maneggiare il dispositivo in modo inopportuno
deklamirati z občutkom recitare con sentimento

obzíren plein d'égards (ali de ménagements) , attentif, déférent; discret, plein de tact

obzirno ravnati s kom traiter quelqu'un avec égards (ali avec aménagements), avoir de grands égards pour quelqu'un; (o človeku) attentionné, prévenant, obligeant
obzirno očitati faire un reproche discret

obzíren atento; deferente ; (takten) discreto; delicado

obzirno ravnati s kom tratar con mucho respeto a alg

occurrence [ɔkürɑ̃s] féminin slučaj, pripetljaj, okolnost, naključje, dogodek, prilika

en cette occurrence v tem primeru
par occurrence slučajno
en l'occurrence, en pareille occurrence v takem, v tem primeru
agir selon l'occurrence ravnati ustrezno okolnostim

óčimski de padrastro

očimsko como un padrastro
očimsko ravnati s kom tratar desamoradamente (ali con negligencia) a alg

onde

A) avv. knjižno

1. odkod

2. odkoder

3. iz česar, zaradi česar

B) cong. da (bi), zato, da (bi) (finalno):
chiedo consiglio onde sapermi regolare prosim za nasvet, da se bom znal ravnati