Franja

préférer [prefere] verbe transitif rajši imeti, dajati prednost, bolj ceniti

ma chanson préférée moja najljubša pesem
préférer la campagne à la ville imeti rajši podeželje kot mesto
je préfère aller en France rajši grem v Francijo
faites comme vous préférez napravite, kot se vam boljše zdi
ils préfèrent mourir que de se rendre rajši umró, kot pa da se predajo
préférer à tout nadvse rad imeti

prēmere

A) v. tr. (pres. prēmo)

1. pritisniti, pritiskati:
premere il pedale del freno avto pritisniti na nožno zavoro

2. pren. (gravare) pritisniti, pritiskati:
premere qcn. con imposte pritiskati na koga z davki

3. pren. zasledovati:
premere il nemico in fuga zasledovati bežečega sovražnika

B) v. intr.

1.
premere (su) pritisniti, pritiskati (na) (tudi pren.)

2. biti pri srcu:
mi preme in quest'occasione ringraziare... rad bi se ob tej priložnosti zahvalil...

premet [è] moški spol (-a …) šport der Überschlag (bočni seitlicher Überschlag, koračni Schrittüberschlag), der Handstandüberschlag, die Welle
bočni premet das Rad
narediti bočni premet ein [radschlagen] Rad schlagen

prerékati se to quarrel; to wrangle; to argue; to have words; to dispute (o on, about)

rad prerékati se pogovorno to argufy, VB pogovorno to love an argy-bargy

prestavlja|ti (-m) prestaviti (immer wieder, laufend) ➞ → prestaviti
rad prestavljati pri vožnji: schaltfreudig sein
nerad prestavljati schaltfaul sein

prevzetováti to strut, to stalk; to flaunt

rad prevzetuje s svojim znanjem he likes flaunting his knowledge

priporočèn recommended; (pismo) registered

rad bi poslal to pismo priporočèno I should like to have this letter registered

prōdigus 3 (prōdigere)

1. zapravljiv, potraten, razsipen, razsipljiv: H., Plin., Sen. ph. idr., prodigi, qui epulis, gladiatorum muneribus, ludis profundunt Ci.; z gen. zapravljajoč, trateč, trošeč, razsipavajoč kaj, s čim: peculii sui Pl., aeris H.; pren.: Paulus animae prodigus H. ki je rad žrtvoval svoje življenje, fides arcani prodiga H. izdajajoča, prodigus suae alienaeque pudicitiae Vell., libidines in cibos atque in Venerem prodigae Gell. potratna ješčnost in pohotnost.

2. bogat, obilujoč s čim, imajoč veliko (v izobilju) česa: tellus O., locus p. herbae H.

3. obilen, bogat, velik, môčen, močán: odor Plin., alvus Aus.

4. veliko stroškov zadajajoč, drag: res Plin. — Adv. prōdigē zapravljivo, potratno, razsipno: sed non possunt non prodige vivere Ci., quicquid habebo, nec sordide custodiam nec prodige spargam Sen. ph., alii parce illo (sc. tempore, quod nobis natura consumendum dedit) utimur, alii prodige Sen. ph., ille qui multa ambitiose concupiit, superbe contempsit, impotenter vicit, insidiose decepit, avare rapuit, prodige effudit Sen. ph., scit homini non esse homine prodige utendum Sen. ph., invenias in rationibus multa prodige profusa Ap.

promesse [prɔmɛs] féminin obljuba; zadolžnica

promesse formelle trdna obljuba
promesse de Gascon prazna, neizpolnljiva obljuba
promesse de mariage obljuba poroke (zakona)
promesse solennelle (svečana, slovesna) zaobljuba
plein de promesses obetaven
arracher une promesse à quelqu'un iztrgati, izsiliti obljubo iz koga
il ne dira rien, j'ai sa promesse on ne bo ničesar povedal, dal mi je svojo besedo (za to)
faire une promesse dati obljubo
tenir sa promesse držati svojo obljubo
manquer à sa promesse ne držati, ne izpolniti svoje obljube
dégager, délier quelqu'un de sa promesse odvezati koga (od) obljube
il n'en est pas à une promesse près on hitro, rad obljubi

propōsito m

1. naklep, namen:
uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
di proposito namenoma, namerno
perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan

2. predmet, zadeva, stvar:
a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
in proposito di, a proposito di kar zadeva
vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
capitare a proposito priti o pravem času
male a proposito neprimerno, nespodobno
fuori di proposito neprimeren

prótiuslúga service (ali favour) in return

izkazati komu prótiuslúgo to return someone a favour
rad pripravljen za prótiuslúge glad to reciprocate

pupilla f

1. anat. zenica, punčica

2. ekst. oko:
amare qcn. come la pupilla dei propri occhi pren. koga imeti rad kot punčico svojih oči
guardare con le pupille dilatate srepo gledati

pustolóvščina adventure

iskati pustolóvščine to seek adventure
rad se spušča v pustolóvščine he likes throwing himself into hazardous undertakings
vedno je imel rad pustolóvščine he always had the spirit (ali a love) of adventure
doživel sem mnogo pustolóvščin I met with many adventures
oni radi iščejo pustolóvščine they like to go in search of adventure

quanto¹

A) agg., pron. koliko:
quanto tempo impiegherai? koliko časa boš potreboval?
in quanti eravate koliko vas je bilo?

B) agg., pron. koliko:
quanti discorsi per nulla! koliko jalovega govorjenja!
quante me ne racconta! koliko mi jih natveze!

C) agg. koliko, kolikor:
prendi quanti libri vuoi vzemi toliko knjig, kolikor želiš

Č) pron. kolikor, kar:
prendine quanti ne vuoi vzemi, kolikor želiš
per quanto ne sappiamo, le vittime del terremoto sarebbero un centinaio kolikor vemo, je kakih sto žrtev potresa

D) m količina; ekst. vsota, cena:
prima di decidermi per l'acquisto vorrei sapere il quanto preden se odločim za nakup, bi rad vedel ceno

quī¹, quae, quod (kot relat. in indef. iz pron. debla quo, kot interrog. iz pron. debla quī gl. quis]; prim. umbr. po-i, po-e ali po-ei = [relat. in indef.] quī, purō-e, porse = quod, pusme = cui, pue (adv.) = quō, osk. pui, pai, púd = [relat. in indef.] quī, quae, quod, púiiu = quoia, cuia komu pripadajoč(a), gr. πο-ῖος, πό-σος, πό-τερος) pron. adj. rabljen vprašalno, relat. in nedoločno; subst. abl. gl. pod quis

I. interrog.

1. kateri?, kakšen?, kak(ov)? (adj., s katerim sprašujemo po položaju, stanu in značaju, s quis po imenu); neodvisno: Enn. et Acc. ap. Non., L. Andr. ap. Prisc., Ter. idr., qui finis erit discordiarum? L., virgo, quae patriast tua? Pl., quod genus hoc hominum? quaene patria? V., qui cantus moderatae orationis pronuntiatione dulcior inveniri potest? Ci., quae est amicitia (kako prijateljstvo je to), si ad fractum omnia referuntur? Ci.; v vzkliku: Xenophon Socraticus qui vir et quantus! Ci.; odvisno: Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Acc. ap. Non., Varr., O. idr., velle scire, qui sit rei publicae status Ci., quam spem habeat, exponam Ci., quae cura boum, qui cultus habendo sit pecori … hinc canere incipiam V.; prim. quem ad modum, quo modo idr.

2. (redko subst.) kdo? = kak človek?, kaj?: occiso Sexto Roscio qui primus Ameriam nuntiat? Manlius Glaucia Ci., domino navis, qui sit, aperit N., qui sis et quid facere possis, considera Ci. —

II. relat. kateri -a -o; ki; kdor, kar

1. relat. v podrednem stavku se ujema s svojo odnosnico v spolu in številu, sklon pa je odvisen od obl. relat. stavka: haec est imago avi tui, qui amavit unice patriam Ci., luna eam lucem, quam a sole accipit, mittit in terras Ci., nos, quorum maiores Antiochum superarunt Ci.; zaradi jasnosti se odnosnica pogosto ponovi pri relativu: erant omnino itinera duo, quibus itineribus … C., tanti maleficii crimen, cui maleficio tam insigne supplicium est Ci.; neutr. quod in pogosteje id quod se nanaša tudi na cele stavke: Lacedaemonii regem, quod numquam antea acciderat, necaverunt Ci., Timoleon, id quod difficilius putatur, multo sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N. Relativ v skladu po smislu (constructio ad sensum ali κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter. idr., illa furia (sc. Clodius) muliebrium religionum, qui non pluris fecerat Bonam Deam … Ci. ep., Caesar equitatum omnem praetermittit, qui videant … C., unus ex eo numero, qui ad caedem parati erant S. Odnos pogosto zaznamujejo determinativni pron.: respondebis idem Aristodemo, quod mihi respondisti Ci.; relat. stavek stoji pred determinativnim, kadar izraža kako determinativnemu stavku nasprotno misel: quod ad perniciem fuerat cogitatum, id ad salutem suam convertit N. quod virtute effici debet, id temptatur pecuniā Ci. če sta relat. in determinativni pron. v istem sklonu, se nepoudarjeni determinativ dostikrat izpusti: maximum amicitiae ornamentum tollit (sc. is), qui ex eā verecundiam tollit Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., Epicurus, in quibus (= in iis, in quibus v tem, v čemer) se queritur Democritum, non fere labitur Ci.; to velja poseb. o neutr. quod, ki dobi tako pomen kolikor: adiutabo, quod potero Ter.; tudi z gen.: quod operae poneretur Ci., quod eius (sc. agri) L. Poudarjeni determinativ pa vselej ostane: scitis, qui est in consilio C. Marcellus Ci. to ve oni mož, ki … Včasih je determinativ izpuščen, čeprav ni v istem sklonu z relativom; v sl. ga v takem primeru ne moremo izpuščati: in itinere convenit (sc. eos nanje, na one), qui Aspim ducebant N., Xerxes praemium proposuit (sc. ei (nje)mu), qui invenisset novam voluptatem Ci. Prestavitev (vpletanje) odnosnice v relat. stavek: quos muros avus restituerat, eosdem nepos … N. = eosdem muros, quos avus … Santones non longe a Tolosatium finibus absunt, quae civitas est in provinciā C., a civitate, quae est … qua prudentiā es, nihil te fugiet Ci. = eā prudentiā, quā es spričo tvoje razumnosti, glede na to, kako razumen si. Atrakcija po grškem vzoru: cum aliquid agas eorum, quorum consuesti (= eorum, quae agere consuesti), gaudeo Ci., confirmamus nos illo augurio, quo diximus (= illo augurio, quod diximus) Ci.

2. relativ v prirednem stavku (relat. zveza ali relat. sklop) se sloveni s kazalnim (ali osebnim) pron. in ustreznim prirednim veznikom: res loquitur ipsa; quae (in ta) semper valet plurimum Ci., obsistere ei conati sunt Athenienses et Boeothii … ; quos omnes (toda vse jih) gravi proelio vicit N., virtus est una ultissimis defixa radicibus; quae (zakaj ta, ona) numquam ulla vi labefactari potest Ci., multas ad res hi libri utiles; quos legite (berite jih torej) studiose Ci.; quo fiebat in tako se je zgodilo, quo facto ko se je pa to zgodilo, ex quo in od (izza) tega časa; poseb. v ACI: quem Homerus interfectum esse ait N. in o njem … V prirednem stavku se nanaša relat. na svoj predik. subst.: Phylen confugit, quod (in to) est castellum in Atticā N., est locus in carcere, quod Tullianum appellatur S., domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., Anxur fuit, quae nunc Tarracinae sunt L.; priredni so tudi stavki kot npr.: si mihi negotium permisisses, qui meus amor in te est, confecissem Ci. spričo (zaradi) svoje ljubezni, kakor te imam rad.

3. naklon atrib. relat. stavkov je ind.; cj. je umesten v odvisnem govoru (oratio obliqua): Aristoteles ait bestiolas quasdam nasci, quae unum diem vivant Ci.; poleg tega tudi v relat. stavkih, ki imajo kak postranski pomen. Taki pomeni so:
a) kavzalni: o fortunate adulescens, qui (= ker) tuae virtutis Homerum praeconem inveneris Ci., Caninius fuit mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci.; relat. se še krepi s quippe (ut pote): solis candor illustrissimus, quippe qui conluceat Ci.
b) finalni: delecti Delphos missi sunt, qui (ki naj bi = da bi) consulerent Apollinem N., multi eripiunt aliis, quod (= da je) aliis largiantur Ci.
c) konsekutivni (vsebina relat. stavka je posledica kakovosti subjekta v glavnem stavku): sapientia est una, quae maestitiam pellat ex animis Ci.; subjektova kakovost je v glavnem stavku pogosto zaznamovana s kazalnimi besedami is, talis, eiusmodi, tam, tantus ali z adj. aptus, idoneus, dignus, indignus: ego is sum, qui (sem tak, da) nihil fecerim Ci., nemo tam humilis erat, cui (ut ei) non aditus ad eum pateret N., fabulae Livianae non satis dignae, quae (da bi) iterum legantur Ci., idonea persona est, quae de amicitiā disserat Ci.; relat. stavek se pogosto nanaša na kak splošen in nedoločen subj. ali obj. v glavnem stavku, poseb. za glagoli esse, non deesse, existere, exoriri, habere, invenire, reperire, nancisci, quaerere idr. in za zvezami nemo est, nullus est, nihil est, quis est, quotusquisque est idr., est aliquid, quod non oporteat, etiamsi licet Ci., nactus sum, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., quis est, qui dicere audeat Ci.; tako tudi, če nastopa za komp. primerjalni stavek, tvorjen z relativom: Campani maiora in defectione deliquerant, quam quibus (= ut iis) ignosci posset L.
d) koncesivni: qui (dasi) egentissimus fuisset, erat insolens Ci.
e) cj. kot potentialis, ki označuje vsebino relat. stavka kot možno le v govornikovih (pisateljevih) mislih: quae vetustas est, quae vim divinam conficere possit? Ci., duo tempora inciderunt, quibus aliquid Pompeio suaserim Ci.; tako tudi: quem quidem nos audierimus N. vsaj kolikor smo mi slišali. —

III. nedoločno (naslonka) qui, qua (redkeje quae), quod, n. pl. večinoma qua (redko quae) kdo, kaj; kak, kateri, za besedami ne, si, nisi, num (prim. tudi ecqua, ecquod): obstitit, ne qua sibi statua poneretur N., nisi qui deus subvenerit Ci., ne cui rei parcat N., quaeritur, num quod officium … maius sit Ci., si qua alia memoriā digna erunt N.; toda: num quae trepidatio Ci., num quae libido Ci., si qui Romae esset demoratus Ci., si quae contra naturam sunt Ci.

Opomba: Star. obl.: nom. sg. m (relat. in indef.) quoi (v rabi v stlat. in do konca republike), gen. quoius = cuius Pl.; dat. quoii in quo͡i = cui Pl., quō Varr. V sklanjatvi se obl. pron. qui, ki se sklanja po drugi sklanjatvi, mešajo z obl. pron. quis, ki se sklanja po tretji sklanjatvi. Od tod dat. in abl. pl. poleg quibus tudi que͡is V., Lucr. in quīs Cu., S., V., H., poleg abl. sg. quōcum tudi quīcum (iz *quīdcum) Ci. idr., redkeje je quīcum = quacum V. Napačno se (redko) abl. quīcum uporablja nam. quibuscum: Pl. (Capt. 1003). Star. obl. abl. sg. n quī je okamenel v členico (gl. pod quī2, adv.).

quien kateri, -a, -o; ki; tisti, ki; kdor

mi padre a quien quiero moj oče, ki ga imam rad
el caballero con quien hablaste gospod, s katerim si govoril
las personas de quien (ali quienes) se habla osebe, o katerih se govori
soy yo quien habla jaz govorim (zdaj)
es ella quien tiene la culpa ona je kriva
había quien bostezaba nekateri so zdehali (pri tem)
quien lo crea va equivocado kdor to misli, se moti
tu no eres quien para hacerlo ti nisi upravičen za to
dáselo a quien quieras daj to, komur hočeš
que lo tome quien quiera naj to vzame, kdor hoče

quién (množina: quienes) kdo

¿quién viene? kdo prihaja? kdo pride?
¿para quién? za koga?
¿quién es? kdo je (tu)?
quién gritó, quién lloró eden je kričal, drugi je jokal
¡quién fuera (ali fuese) V.! vsak bi bil rad na Vašem mestu!; Vi srečnež!
¡quién supiera cantar! oh, da bi znal peti!
¡quién fuese rico! kako rad bi bil bogat!

rabbia f

1. med. steklina, rabies

2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
far rabbia jeziti, spravljati v bes

3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
la rabbia del vento besnenje vetra

4. pohlep:
la rabbia del denaro pohlep po denarju
PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre

raconter [-kɔ̃te] verbe transitif pripovedovati; reči; poročati; opis(ov)ati; péjoratif tvesti, čvekati

raconter une histoire pripovedovati, povedati zgodbo
en raconter pripovedovati več ali manj verjetne zgodbe
il nous en raconte! ta nam jih tveže (debele, lepe)!
en raconter de belles (ironično) lepe stvari pripovedovati
qu'estce que tu me racontes là? kaj mi tu pripoveduješ, tvezeš, govoričiš?
cet homme aime à se raconter ta človek rad govori o sebi

radfahren^*, Rad fahren* (er fährt Rad ...) kolesariti