Franja

pasíven pasivo

pasivna (trgovinska) bilanca balance m (comercial) pasivo
pasivni saldo saldo m pasivo
pasivni dolg deuda f pasiva
pasivna trgovina comercio m pasivo
pasivna rezistenca resistencia f pasiva
pasivna volilna pravica elegibilidad f

passiv pasiven; Mensch: pasiven, nedejaven; passives Wahlrecht pasivna volilna pravica; passiver Widerstand pasivni odpor

pášen

pášna pravica right of pasture

pášen (-šna -o) adj. del, da pascolo; pascolativo:
pašna površina superficie da pascolo
pašna pravica diritto di pascolo
pašna služnost servitù di pascolo, pensionatico
pašni zakup cussorgia

pension [pɑ̃sjɔ̃] féminin pokojnina, penzija; (zasebna) renta; penzión, (manjši) internat; plačilo za popolno oskrbo

pension de famille hotel s preprosto postrežbo in skupnimi obedi
en pension v polnem penzionu
pension alimentaire preživnina
pension sur l'Etat, d'ancienneté de services pokojnina, državna penzija
pension de veuve, d'orphelin renta za vdovo, za siroto
pension viagère dosmrtna renta
pension de vieillesse (de retraite), d'invalidité starostna, invalidska pokojnina
caisse féminin de pension pokojninska blagajna
droit masculin à pension pravica do pokojnine
versements masculin pluriel pour la pension vplačila za pokojnino
mettre en pension upokojiti
mettre ses enfants en pension dati svoje otroke v internat

per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)

1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.

2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.

3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.

4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.

Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.

pest [é] ženski spol (-i …) die Faust
velik kot pest faustgroß
pravica pesti das Faustrecht
na lastno pest auf eigene Faust, brez drugih: im Alleingang, (samovoljno) eigenmächtig
stisniti roko v pest (die Hand) ballen, die Faust ballen
figurativno dobiti v pest zu fassen/packen kriegen, in die Hände bekommen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
pesti množina die Fäuste
figurativno tiščati pesti za koga (jemandem) den Daumen drücken
s pestjo mit der Faust
obramba s pestjo šport die Faustabwehr
udarec s pestjo šport der Fausthieb, der Haken
figurativno udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
žoganje s pestmi šport das Faustballspiel
s stisnjenimi pestmi mit geballten Fäusten

pést fist

polna pést a handful, a fistful
stisnjena pést clenched (ali closed) fist
na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
pravica, pravo pésti club law, fist law
boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
groziti s péstjó to shake one's fist at someone
imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
udariti koga s péstjo to give someone a punch
borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
stisniti pésti to clench one's fists

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

pést puño m

polna pest puñado m
na lastno pest (fig) por cuenta propia, por propia iniciativa
z železno pestjo con mano de hierro
pravica pesti (fig) derecho m del más fuerte
dobiti v svoje pesti apoderarse de
imeti koga v svoji pesti tener en sus garras a alg
pasti komu v pest caer en poder de alg
stisniti pest serrar la mano
udariti s pestjo po mizi dar un puñetazo sobre la mesa; fig imponirse con resolución y energía
s pestjo žugati komu amenazar con el puño a alg
držimo pesti, da bi zate vse dobro šlo fam rezamos porque todo te salga bien

peticij|a ženski spol (-e …) die Bittschrift, die Petition
pravica do vlaganja peticij das Petitionsrecht

písan écrit ; (raznobarven) de diverses couleurs, de couleurs variées, diapré, multicolore, bariolé , figurativno panaché, bigarré, varié

pisano blago étoffe ženski spol diaprée
pisana črka lettre ženski spol écrite, caractère moški spol écrit
pisana družba société ženski spol très bigarrée (ali hétéroclite)
pisana glasba musique ženski spol variée ženski spol
pisana mati belle-mère ženski spol, familiarno belle-maman ženski spol, marâtre ženski spol
pisano perilo linge moški spol de couleur
pisana pravica droit moški spol écrit
pisana srajca chemise ženski spol bigarrée
pisani trakovi rubans moški spol množine multicolores
pisano se gledati se regarder de travers, être en froid (ali en mauvais termes, à couteaux tirés) avec quelqu'un, avoir des rapports tendus avec quelqu'un
pisano narediti bigarrer
pisano slikati barioler
napraviti pisano diaprer, panacher
postati pisan panacher

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

plod¹ [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) rastlinstvo, botanika die Frucht
ovoj ploda der Fruchtbecher
nastavljeni plod/plodovi der Fruchtansatz
birni plod Sammelfrucht
oprijemalni plod Klettfrucht
sejalni plod Streufrucht
glavičasti plod Kapselfrucht
koščičasti plod Steinfrucht
pečkati plod Kernfrucht
sočni plod fleischige Frucht
suhi plod Trockenfrucht
pravica do plodov, ki padajo s sosedovega zemljišča pravo das Überfallsrecht
tvorjenje plodov die Fruchtbildung
roditi/tvoriti plodove fruchten
obtežen s plodovi fruchtschwer
veja s plodovi der Fruchtzweig
z malimi plodovi kleinfrüchtig
z velikimi plodovi großfrüchtig
pobiranje plodov biblično: die Fruchtlese

plurimo agg. mnogoteren, mnogovrsten:
voto plurimo pluralna volilna pravica

podpisovanj|e srednji spol (-a …) das Unterzeichnen, die Unterzeichnung, die Unterfertigung, die Zeichnung
pooblastilo za podpisovanje die Unterschriftsvollmacht
oseba s pravico podpisovanja der Zeichnungsberechtigte
pravica podpisovanja die Unterschriftsberechtigung, die Zeichnungsbefugnis, das Zeichnungsrecht, die Zeichnungsberechtigung

pokojnin|a ženski spol (-e …) die Rente, das Ruhegeld, die Pension; -rente, das -geld (delna Teilrente, družinska Hinterbliebenenrente, Waisenrente, osnovna Grundrente, iz pokojninske blagajne podjetja die Betriebsrente, za žrtve nacizma Opferrente, starostna Altersruhegeld, Altersrente, starostna kmečka Altersgeld, vdovska Witwengeld, Witwenrente)
invalidska pokojnina die Frührente, Erwerbsunfähigkeitsrente, Versehrtenrente
predčasna pokojnina die Frührente, das Vorruhestandsgeld
uskladitev pokojnin die Rentenanpassung, die Pensionsanpassung
pravica do pokojnine der Rentenanspruch, Pensionsanspruch
predujem na račun pokojnine der [Rentenvorschuß] Rentenvorschuss
prejemanje pokojnine der Ruhebezug
prejemnik pokojnine der Rentenempfänger
imeti pravico do pokojnine rentenberechtigt sein
starostna meja za pokojnino das Rentenalter

pomilostit|ev ženski spol (-ve …) pravo die Begnadigung; der Gnadenakt
pravica izreči pomilostitev das Gnadenrecht
prošnja za pomilostitev das Begnadigungsgesuch, Gnadengesuch
s pomilostitvijo auf dem Gnadenweg

pomilostítev grâce ženski spol , rémission ženski spol , (splošna) amnistie ženski spol

odklonitev prošnje za pomilostitev rejet moški spol d'un recours en grâce
pravica do pomilostitve droit moški spol de grâce
vložiti prošnjo za pomilostitev se pourvoir en grâce, former un recours (ali une demande) en grâce

pomilostítev gracia f ; indulto m ; amnistia f

prošnja za pomilostitev petición f (ali solicitud f) de gracia
pravica do pomilostitve derecho m de gracia