Franja

Zadetki iskanja

  • obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

    bled obraz visage pâle
    človeški obraz visage humain
    naravnost v obraz en pleine figure
    nedolžen obraz air moški spol innocent
    zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
    žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
    gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
    imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
    imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
    kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
    napraviti dolg obraz avoir la mine longue
    napraviti strog obraz montrer un visage sévère
    pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
    pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
    pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
    poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
    smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
    udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
    vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
    zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
    zreti smrti v obraz regarder la mort en face
    kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
    pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
    to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • obrn|iti se2 (-em se) obračati se na koga: sich an (jemanden) wenden; (jemanden) anrufen; proti čemu: sich gegen (etwas) wenden
    obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden
  • alar2 moški spol živalstvo, zoologija kajman: der Brillenkaiman (pravi Eigentlicher, rjavi Brauner)
  • ognjemet samostalnik
    1. (pirotehnično sredstvo) ▸ tűzijáték
    veličasten ognjemet ▸ pazar tűzijáték
    polnočni ognjemet ▸ éjféli tűzijáték
    silvestrski ognjemet ▸ szilveszteri tűzijáték
    novoletni ognjemet ▸ újévi tűzijáték
    spektakularni ognjemet ▸ látványos tűzijáték
    pripraviti ognjemet ▸ tűzijátékot rendez
    občudovati ognjemet ▸ tűzijátékot csodál
    ogledati si ognjemet ▸ tűzijátékot megtekint
    Večer se je zaključil s spektakularnim ognjemetom ob bregu. ▸ Az est egy látványos part menti tűzijátékkal zárult.

    2. (o intenzivnosti) ▸ tűzijáték
    ognjemet strasti ▸ szenvedély tűzijátéka
    Svoje naredijo tudi čustva, ki med glavnima junakoma zanetijo pravi ognjemet strasti. ▸ Az érzelmek is megteszik a magukét, és a szenvedély valóságos tűzijátékát lobbantják fel a két főszereplő között .
    ognjemet čustev ▸ érzelmek tűzijátéka
    ognjemet barv ▸ színek tűzijátéka
    Kjerkoli že rastejo, nam javorji jeseni priredijo pravi ognjemet barv. ▸ Bárhol is növekednek, a juharfák ősszel a színek valóságos tűzijátékával kápráztatnak el bennünket.
    ognjemet golovkontrastivno zanimivo gólzápor
    Ognjemet golov v drugem polčasu se je začel z enajstmetrovkama. ▸ A második félidőben tizenegyesrúgásokkal kezdődött a gólzápor.
    ognjemet okusov ▸ ízek tűzijátéka
  • ognjenik samostalnik
    1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkán
    izbruh ognjenika ▸ tűzhányó kitörése, vulkánkitörés
    vrh ognjenika ▸ tűzhányó csúcsa
    bruhanje ognjenika ▸ vulkánkitörés
    vznožje ognjenika ▸ tűzhányó lába
    žrelo ognjenika ▸ tűzhányó krátere
    delovanje ognjenika ▸ tűzhányó működése, vulkán működése
    rob ognjenika ▸ tűzhányó pereme
    pobočje ognjenika ▸ tűzhányó oldala
    krater ognjenika ▸ tűzhányó krátere, kontrastivno zanimivo vulkáni kráter
    speči ognjenik ▸ alvó tűzhányó, szunnyadó vulkán
    aktivni ognjenik ▸ aktív tűzhányó, aktív vulkán
    delujoči ognjenik ▸ működő tűzhányó
    ugasli ognjenik ▸ kialudt tűzhányó, kihunyt vulkán
    Izbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
    Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

    2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányó
    pravi ognjenik ▸ valóságos tűzhányó
    Če med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
    Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.
  • okar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Augenfalter
    pravi okar Heufalter, das Kälberauge
    mali okar Kleiner Heufalter
    ledeniški okar Gletscherfalter
    rjasti okar Ockerbindiger Samtfalter
    Scopolijev okar das Scheckauge, der Gelbringfalter
    srebrni okar Silberner Augenfalter
  • okostnják esqueleto m

    biti pravi okostnjak (fig) estar hecho un esqueleto
  • oponašav|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija die Spottdrossel (pravi Echte, der Spötter, navadni Amerikanische Spottdrossel, rjavi Braune Spottdrossel, srpastokljuni Sichelschnabelspottdrossel, škrjančji Kalanderspottdrossel)
    črnoglavi oponašavec Schwarzkopfspottdrossel
    modri oponašavec Blauspötter
  • òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti
  • ostriž1 moški spol (-a …) živalstvo, zoologija podred: der Barschfisch
    pravi ostriž Echter Barsch (navadni/potočni [Flußbarsch] Flussbarsch, rumeni Gelbbarsch, zlati Goldbarsch)
    morski ostriž Brandungsbarsch
    nandidski ostriž Nanderbarsch (Schomburgkov der Vielstachler, modri badis der Blaubarsch, der Topfgucker)
    sončni ostriž Sonnenbarsch (navadni Gemeiner, uhati Großohriger)
    pritlikavi sončni ostriž Zwergbarsch (pasasti Gebänderter, črni Schwarzbarsch)
    ploščati sončni ostriž Scheibenbarsch
    veliki črni ostriž Großer Schwarzbarsch
    stekleni ostriž Glasbarsch (indijski Indischer, nilski Nilbarsch)
    veleoki ostriž Priacanthus: Großaugenbarsch
    zobčasti ostriž Zackenbarsch
  • ostvar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Schwertschwanz, der Pfeilschwanz
    pravi/atlantski ostvar Atlantischer Schwertschwanz, die Königskrabbe
    moluški ostvar der Molukkenkrebs
  • otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

    otra cosa nekaj drugega
    (el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
    al otro día naslednji (drugi) dan
    otro tal isto
    otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
    otra vez še enkrat, znova, zopet
    otro yo moj drugi jaz
    ningún otro noben drug
    al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de un lado a otro sem in tja
    uno después de otro eden za drugim
    de tal manera o de tal otra takó ali takó
    en otra parte kje drugje, drugod
    ni uno ni otro ne eno ne drugo
    a otra parte drugam
    por otra parte z druge strani, nasprotno
    ser muy otro čisto drugačen biti
    ¡otra! bis! še enkrat!
    ¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
    ¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
    ¡hasta otra! na svidenje!
    otro que tal še eden; (ironično) iste baže
    no digo u/c por otra govorim resnico
    ¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
    entre otros med drugimi
    comer con otros skupaj (z drugimi) jesti
  • otrók child, pl children; (majhen) baby, babe, tot; (nedoleten) infant; (zaničljivo) brat

    zakonski otrók legitimate child
    nezakonski otrók illegitimate child, child born out of wedlock, bastard, natural child
    otrók ljubezni love child
    mrtvorojen otrók stillborn child
    čudežen otrok infant prodigy
    otrók brezdomec waif
    brez otrok childless
    ugrabitev otróka kidnapping
    umor otróka, morilec, -lka otróka infanticide
    varovalec, -lka baby-sitter
    on je pravi otrók he is quite a child
    ona pričakuje otróka she is with child (ali in the family way), she is an expectant mother
    roditi otróka to give birth to a child
    biti (krstni) boter otróku to stand sponsor to a child
    varovati otróka (oziroma otroke) v odsotnosti staršev to baby-sit
    ne biti več otrók to be no longer a child
    on ni več otrók he is no longer a child
    kot otrók se veseliti to be as pleased as Punch
    dobiti (roditi) otróka to be delivered of a child
    nobenega otróka ne več dobiti (roditi) to be past childbearing (ali childbearing age)
    opekel otrók se boji ognja a burnt child dreads the fire
  • palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

    ¡palabra (de honor)! častna beseda!
    palabra de matrimonio obljuba zakona
    palabra picante zbadljivka
    palabra de rey neprelomna beseda
    hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
    es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
    palabra por palabra dobesedno
    bajo palabra (de honor) pod častno besedo
    de palabra ustno
    en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
    sin palabra besedolomen, ki sne besedo
    ¡una palabra! slišite! poslušajte!
    ¡pase la palabra! zaradi mene!
    coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
    cumplir la palabra držati besedo
    dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
    sin decir palabra ne da bi besedo zinil
    querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
    dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
    dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
    no entiendo palabra niti besedice ne razumem
    faltar a la palabra ne držati svoje besede
    llevar la palabra (glavno) besedo imeti
    V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
    tener palabra imeti besedo
    no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
    no tener más que una palabra poštenjak biti
    tomar la palabra besedo povzeti
    tratar mal de palabra surovo nahruliti
    usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
    volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
    palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
    palabras mayores sramotilne besede, psovke
    eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
    en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
    hombre de dos palabras hinavec!
    ¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
    cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
    ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
    beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
    estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
    gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
    no son más que palabras to so le prazne besede
    tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
    traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
    volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti
  • pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
    zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
    počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
    počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
    figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
    imej no pamet! nimm doch Verstand an!
    soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
    srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
    tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
    pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
    k pameti:
    priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
    spraviti k pameti zur Vernunft bringen

    na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
    računanje na pamet das Kopfrechnen
    računati na pamet im Kopf rechnen
    učenje na pamet das Auswendiglernen
    učiti se na pamet auswendig lernen
    znati na pamet auswendig können

    ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
    spravljati ob pamet wahnsinnig machen

    po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
    pri pameti:
    biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
    nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander

    zoper pamet vernunftwidrig
    zoper zdravo pamet wider alle Vernunft
  • pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

    na pámet by heart
    zdrava pámet common sense, sanity
    si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
    ali si pri pámeti? are you in your right mind?
    sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
    bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
    on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
    nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
    on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
    ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
    še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
    nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
    to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
    si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
    padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
    na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
    reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
    imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
    izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
    to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
    priti k pámeti to come to one's senses
    kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
    moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
    spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
    sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
    (iz)računati na pámet to calculate mentally
    učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
    znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
    ko te bo pámet srečala... when you see reason...
  • pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

    kratka pamet mémoire courte
    kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
    počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
    počasne pameti dur de tête
    zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
    na pamet de mémoire, par cœur
    biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
    biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
    imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
    izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
    napisati na pamet écrire de mémoire
    naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
    ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
    povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
    priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
    priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
    prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
    ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
    spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
    spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
    s pametjo raisonnablement
    to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
    kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
    ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
    prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
    ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu
  • pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

    s pametjo con sentido
    na pamet de memoria
    počasne pameti fam duro de mollera
    zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
    biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
    biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
    (on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
    imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
    iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
    izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
    naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
    tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
    priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
    priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
    prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
    ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
    spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
    spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
    sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más
  • paradiesisch rajski, nebeški; paradiesische Zustände figurativ kot vraju, pravi raj