Franja

Zadetki iskanja

  • wherewithall [wɛ́əwiðɔ:l]

    1. samostalnik
    (potrebna) sredstva; to, kar je potrebno; potreben denar

    to have the wherewithall to pay imeti s čim plačati

    2. prislov, predlog
    s čimer
  • whistle1 [wisl] samostalnik
    žvižg, pisk, žvižganje, signal z žvižgom; piščalka
    pogovorno grlo, goltanec

    whistle stop ameriško majhna postaja; volilna turneja (za predsedništvo)
    penny whistle otroška piščalka (iz pločevine)
    to blow a whistle zapiskati, zažvižgati
    to pay (dear) for one's whistle figurativno drago plačati (svojo) šalo
    to wet one's whistle zmočiti si grlo, napiti se
  • z glej s avec; par; de; à; en ; (v spremstvu) accompagné de

    z eno besedo en un mot
    z drugimi besedami en d'autres termes
    s kozarcem v roki le verre à la main
    z odprtimi rokami à bras ouverts
    pisati z levo roko écrire avec (ali de) la main gauche
    plačati z zlatom payer en or
    pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
    z železnico (avtobusom, ladjo) en chemin de fer (autobus, bateau)
    z avtom en auto (ali voiture)
    z letalom (vlakom) en avion (train)
    z veseljem avec plaisir
    kako daleč ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
    začeti z (ali s) commencer par
    kaj se je zgodilo z njim? que lui est-il arrivé?
    z vrha d'en haut
  • z con; en

    z ali brez? ¿con o sin?
    z eno besedo en una palabra
    z menoj conmigo
    z njim (njo, nami) con él (ella, nosotros)
    z veseljem con mucho gusto
    z mirno vestjo con la conciencia tranquila
    (v spremstvu) z acompañado de, en compañía de
    ljubezniv z vsemi amable con todos
    z vso svojo ljubeznivostjo mi je antipatičen con toda su amabilidad me resulta antipático
    kaj je z njim? ¿qué le pasa?
    plačati z zlatom pagar en oro
    priti z letalom llegar en avion
    potovati z vlakom viajar en tren (ali por ferrocarril)
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zaarati glagol
    (plačati predujem) ▸ foglalót letesz, foglalót ad
    Par je, preden je prodal staro stanovanje, že zaaral novo. ▸ A pár, mielőtt még eladta volna a régi lakást, már letette a foglalót az újra.
  • Zahlung, die, (-, -en) plačilo; plačevanje; izplačevanje; Zahlung leisten plačevati, plačati; in Zahlung geben dati na račun, dati staro za novo; in Zahlung nehmen vzeti v račun, vzeti staro za novo
  • zapitek samostalnik
    1. (plačilo za pijačo) ▸ cech
    gostilniški zapitek ▸ vendéglői cech
    poravnati zapitek ▸ cechet kiegyenlít
    plačati zapitek ▸ cekket kifizet
    račun za zapitek ▸ cech
    Ob popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
    Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

    2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
    Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
    Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
    Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

    3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
    Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
    Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.
  • zapítek shot; (gostilniški račun) bill, score, reckoning

    plačati svoj zapítek to pay one's shot
    plačati zapítek to stand treat, to pay for all
    plačati zapítek za koga to stand someone a drink
  • zapítek écot moški spol , addition ženski spol

    plačati zapitek payer son écot (ali l'addition, la consommation)
  • zavézati to bind up; to tie up; (oči) to blindfold

    zavézati rano to dress (ali to bandage) a wound
    zavézati vozel to knot; to tie (ali to make) a knot
    zavézati vrečo to tie up a bag
    zavézati se to engage oneself; medicina (obvezati se) to bind oneself
    zavezujemo se, da bomo plačali stroške we bind ourselves to pay the expenses
    pogodbeni stranki se zavezujeta plačati... the contracting parties bind themselves to pay...
  • zbógom inter. addio:
    ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
    reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
    plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via
  • Zeche, die, (-, -n) zapitek, konzumacija; Bergbau jama, rudnik; figurativ die Zeche prellen oditi, ne da bi plačal; figurativ die Zeche bezahlen müssen plačati račun
  • zlató gold

    lov za zlatom gold rush
    kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
    rudnik zlata gold mine
    zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
    kepica, zrno zlata gold nugget
    zlata žila medicina piles pl
    žila zlata vein of gold
    izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
    odtok zlata outflow (ali drain) of gold
    zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
    plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
    on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
    biti plačan v zlatu to be paid in gold
    biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
    to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
    govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
    ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive
  • zlató or moški spol

    čisto (suho) zlato or fin (natif)
    karatno zlato à … carats
    mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
    zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
    biti zlata vreden valoir son pesant d'or
    to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
    molk je zlato le silence est d'or
    ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or
  • zlató oro m

    čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
    karatno zlato oro de ley
    mačje zlato oro de gato
    zlato v palicah oro en barras
    zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
    plačati v zlatu pagar en oro
    plombirati z zlatom (zob) orificar
    on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
    to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
    molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
    ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce
  • znések (-ska) m importo, ammontare; somma:
    izterjati, plačati, vrniti dolžni znesek riscuotere, pagare, restituire l'importo dovuto
    denarni znesek somma di denaro
  • žep1 [ê] moški spol (-a …) die Tasche (hlačni Hosentasche, notranji Innentasche, plašča/plaščni Manteltasche, prsni Brusttasche, zgibani Falztasche, zunanji Außentasche, na jopiču/suknjiču Jackentasche, na krilu Rocktasche, na telovniku Westentasche)
    vsebina žepa/žepov der Tascheninhalt
    poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
    izprazniti žepe die Taschen leeren
    napolniti si žepe die Taschen füllen, nabasati: sich die Taschen [vollstopfen] voll stopfen
    dati/vtakniti v žep einstecken, komu drugemu: zustecken
    globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
    vtakniti v žep einstreichen, in die Tasche stecken (tudi figurativno)
    iz žepa aus der Tasche
    plačati iz lastnega žepa aus der eigenen Tasche bezahlen
    zvabiti/vleči denar iz žepa komu (jemandem) das Geld aus der Tasche locken/ziehen
    v žepu in der Tasche
    imeti v žepu in der Tasche haben (tudi figurativno)
    delati za svoj žep in die eigene Tasche wirtschaften
  • žép bolsillo m

    iz žepa vzeti sacar del bolsillo
    za lasten žep delati trabajar para su bolsillo
    to imam v malem žepu fam lo tengo en el bolsillo
    imeti (varno) v žepu tener en el bolsillo
    plačati kaj iz lastnega žepa pagar de su bolsillo a/c
    vtakniti v žep meter en el bolsillo (tudi fig)
  • žèp pocket; (za uro) fob

    našit žèp patch pocket
    poln žèp pocketful
    zračni žèp aeronavtika air pocket
    imeti prazen žèp (figurativno) to have pockets to let
    ki se lahko spravi v žèp pocketable
    žèp za revolver hip pocket
    bočni žèp side pocket
    hlačni žèp trouser pocket
    žèp pri krilu placket
    prsni žèp breast pocket
    žèp pri telovniku waistcoat pocket
    notranji žèp (suknjiča) inside breast-pocket
    plačati iz lastnega žèpa to pay out of one's own pocket
    poznam ga kot svoj lastni žèp I know him through and through
    seči globoko v žèp to dig deep in one's pocket
    vtakniti koga v svoj mali žèp (figurativno) to run rings round someone
    on bi te v mali žèp spravil (figurativno, ti nisi nič proti njemu) he would run rings round you