Franja

pedūlis -e (pēs) k nogam sodeč, nožen: fascia Ulp. (Dig.); subst. pedūlēs -ium, m dokolénice, goleníce, gamáše: Isid.

peklensk|i [é] (-a, -o) höllisch, hrup, vročina: höllisch, infernalisch; Höllen- (ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer, der Höllenbrand, pes der Höllenhund, smrad der Höllengestank, trušč der Höllenlärm, hitrost das Höllentempo, kazen die Höllenstrafe, bolečine množina der Höllenschmerz, die Höllenqual, brezno der Höllenschlund)
religija peklenske muke die ewige Pein

pellis -is, f (iz *pelnis; prim. gr. πέλας koža, πέλμα podplat, stvnem. fel = nem. Fell)

1. (živalska) koža: Varr., Plin., Sen. ph., Lucr., Val. Max., Icti. idr., pelles pro velis confectae C., rana inflat pellem Ph., Sospita cum pelle caprinā (= z egido) Ci.; occ. jelenja koža (gr. νεβρίς) bakhantk: V.

2. metaf. odeja, ogrinjalo, zagrinjalo, krinka, zunanjost: detrahere alicui pellem H. = potegniti komu krinko z obraza, razkrinka(va)ti napake koga, introrsum turpis speciosus pelle decorā H. od zunaj blesteč; preg.: caninam pellem rodere Mart. klevetati, grditi, psovati.

3. meton. stvari iz živalskih kož:
a) usnje: sub pellibus L., Ci., T., Fl. v zimskih, z usnjem kritih šotorih (in hibernis = v prezimovališčih sploh), sub pellibus hiemare, sub pellibus milites continere C., ne quis tentorium ex pellibus (iz usnja) haberet Val. Max., pellium nomine Ci. za ščite.
b) kožuhovina, krzno: Coll., Pers., pellibus tecta corpora O.
c) stogla, jermen za zavezovanje čevljev: nigris medium impediit crus pellibus H.
d) čevelj: ne vagus in laxā pes tibi pelle natet (mahedra) Hier.
e) pergament, koženíca: pellibus exiguis artatur Livius ingens Mart.
f) quiescere in propriā pelle H. spati na svoji (sprva s kožami pokriti) postelji, preg. = sam zase živeti.

Opomba: Abl. sg. nav. pelle, pa tudi pellī: Lucr., V. (Cir.), Ap.

pelluviae -ārum, f (pēs in luere) voda za umivanje nog: perinde, ut quibus pedes (sc. sunt lautae), pelluviae Fest., P. F.

penni-pēs (pinnipēs) -pedis (penna in pēs) krilatonog, s krilatimi (perutnatimi) nogami: non Ladas ego pennipesve Perseus Cat.

perdiguero

(perro) perdiguero ptičar (pes)

per-pediō -īre (pes) = impediō preprečiti (preprečevati), ovreti (ovirati), onemogočiti (onemogočati): linguam perpedior Acc. fr. (?).

perrillo moški spol petelin pri puški

perrillo de falda sobni psiček
perrillo zorrero pes jazbečar
perrillo de todas bodas stalni gost pri vseh slavnostih

pes|ek¹ [é] moški spol (-ka …) der Sand
grobi pes (gramoz) der Grobsand, der Splitt, der Schotter, die Beschotterung
grobi pesek s katranom der Rollsplitt
Sand- (filtrirni Filtersand, livarski Formsand, morski Seesand, za modele Modellsand, za posipavanje Streusand, rečni [Flußsand] Flusssand, sveži Grünsand)
geografija živi pes der Treibsand, die Wanderdüne
… peska Sand-
(kup der Sandhaufen, morje das Sandmeer, lovilnik der Sandfang, plast die Sandschicht, stroj za posipanje der Sandstreuer, Splittstreuer, vreča der Sandsack, vrsta die Sandart)
tehnika litje v pesek der [Sandguß] Sandguss
geografija nanašati/naplavljati pesek reka: aufschottern, aufsanden, ansanden
napolniti se s peskom geografija versanden
posuti s pesom gradbeništvo, arhitektura (be)schottern, (be)sanden, aufschottern, aufsanden
posut s peskom besandet
zaboj s peskom der Sandkasten
figurativno metati pesek v oči komu (jemandem) Sand in die Augen streuen
metanje peska v oči die Augenwischerei
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken (wie der Vogel Strauß)
nečesa je kot peska wie Sand am Meer

pèsek (-ska) m dem. od pes (psiček) cagnolino:
iti za kom kakor pesek seguire, ubbidire qcn. docilmente

pessum², adv. (iz *ped-tum, prim. skr. páttum, pádyate pada, sl. padem, lat. pes) dol, na tla, na dno, proti tlem: p. ire Col. pasti na tla, iti k dnu (na dno), p. mergere Prud., p. sidere Sen. ph. pogrezniti se na dno, navi abire p. in altum Pl. pogrezniti se globoko v brezno, p. subsedēre urbes Lucr. mesta so se udrla, p. dare Lucan. pahniti v globino (brezno); večinoma metaf. v zvezah

1. pessum ire iti po zlu, poginiti, propasti, konec vzeti (jemati), nesrečen biti, izjaloviti se: Pl., p. ituros Italiae campos T.

2. pessum dare (pisano tudi pessumdare in pessundare) po zlu spraviti (spravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), onesrečiti (onesrečevati): Pl., Ter., O., multos etiam bonos pessumdedit T., ad inertiam pessumdatus est S. prevzela ga je lenoba, tako tudi: animus ad voluptatem corporis pessumdatus S.

3. pessum premere (po)tlačiti: Pl.

4. pessum deicere „ob tla vreči“ = podreti, uničiti koga: Ap.; pessum aetas acta est Enn. leta so se iztekla.

petiolus -ī, m (demin. k pēs)

1. nožica: Cels., nudus Afr.

2. metaf. pecelj, recelj, kocen: Col.

pirenejsk|i (-a, -o) geografija Pyrenäen-, pyrenäisch (tudi rastlinstvo, botanika)
pirenejski pes der Pyrenäenhund

pitbul samostalnik
1. (pes) ▸ pitbull
2. (človek) ▸ pitbull
Ne bi je označil z nekim pitbulom, ki napada medije. ▸ Nem jellemezném olyan személyként, mint aki pitbullként támadja a médiát.

plāni-pēs -pedis, m (plānus in pēs)

1. širokonog: ut Cassius: „Quis istam faciem planipedis senis torquens?“ Q.

2. bos(i), bosonog(i), bosonožec, mimični igralec, ki je na odru nastopal brez običajne obutve (socci ali cothurni): populi frons durior huius, qui sedet et spectat triscurria patriciorum, planipedes audit Fabios Iuv., quid enim foret ista re ineptius, si, ut planipedi saltanti, ita Graccho contionanti numeros et modos et frequentamenta quaedam varia tibicen incineret? Gell., vide, mi Paule, quam ineptum lacessieris in verbis rudem … nec de mimo planipedem nec de comoediis histrionem Aus., unde reciniati mimi planipedes P. F., haec nobis sit litterata laetitia et docta cavillatio vicem planipedis et sabulonis Macr.

pljuča samostalnik
1. (organ) ▸ tüdőPri napadu astme se vnete dihalne cevke v pljučih zožijo. ▸ Asztmás roham esetén a tüdő gyulladt légcsövei beszűkülnek.
Tuberkuloza lahko postane kronična bolezen in povzroči obsežno brazgotinjenje v zgornjih predelih pljuč. ▸ A tuberkulózis krónikus betegséggé válhat és kiterjedt hegesedést okozhat a tüdő felső lebenyében.
Povezane iztočnice: rak na pljučih, rak pljuč

2. (jed) ▸ tüdő Pljuča skuhamo v slanem kropu z jušno zelenjavo. ▸ A tüdőt leveszöldséges, sós vízben megfőzzük.
Ohlajena pljuča narežemo na tanke rezance. ▸ A kihűlt tüdőt vékony szeletekre vágjuk.

3. (o viru kisika) ▸ tüdőNe gre le za obrezovanje živih mej za komisijo, ampak urejanje stalnih zelenih pljuč našega mesta. ▸ A bizottság szerint nem csak a sövények visszavágásáról van szó, hanem városunk állandó zöld tüdejének a rendbetételéről.Tudi pljuča našega planeta se dramatično krčijo. ▸ A bolygónk tüdeje is drámai mértékben zsugorodik.
Z nekontroliranim izsekavanjem tropskih gozdov uničujete pljuča našega planeta. ▸ A trópusi erdők ellenőrizetlen irtásával a bolygónk tüdejét teszik tönkre.Deževni gozdovi veljajo poleg tega za Zemljina pljuča, saj imajo pomembno vlogo pri urejanju podnebnih razmer. ▸ Az esőerdőket a Föld tüdejének is tekintik, mivel fontos szerepet játszanak az éghajlat szabályozásában.

4. neformalno (o oprsju) ▸ kebel
Moj pogled pa se je ustavil na mimoidoči rdečelaski s prevelikimi pljuči. ▸ A tekintetem megakadt a mellettem elhaladó, túl nagy keblű, vöröshajú nőn.
Znana podjetnica svojim poslovnim partnerjem rada razkazuje svoja velika pljuča. ▸ Az ismert üzletasszony szívesen mutogatja nagy kebleit az üzleti partnereinek.
Kdo je najnovejša pevka s silikonskimi pljuči? ▸ Ki a legújabb szilikonkeblű énekesnő?

5. (bistveni del) ▸ tüdő, szárny, lebeny
Pes je bitje, ki predstavlja pljuča individualnosti naše kmetije. ▸ A kutya az a lény, amely parasztgazdaságunk egyedi mivoltát tükrözi.
Glede na konjenico in velikost pljuč motorja pa je ustrezno velika tudi poraba goriva. ▸ A lóerőnek és a motor tüdőméretének megfelelő az üzemanyagfogyasztás is.
Na drugi strani pljuč državnega zbora so se poleg opozicijskih poslancev znašli poslanci ljudske stranke. ▸ Az Országgyűlés másik szárnyán a néppárti képviselők az ellenzékiek mellett találták magukat.

plūmi-pēs -pedis (plūma in pēs) pernatonog, krilatonog: adde huc plumipedas volatilesque Cat.

Opomba: Nekateri izdajatelji predlagajo nom. sg. plumipeda.

počutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi; stare:
počutiti se osamljenega, bolnega sentirsi solo, malato
danes se počutim malo bolje oggi sto un po' meglio

2. sentirsi, ritenersi:
počutiti se mladega sentirsi giovane

3. sentirsi, trovarsi:
počutiti se nelagodno sentirsi in imbarazzo
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa
počutiti se kot pes v cerkvi sentirsi di troppo
počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua

podicus 3 (gr. ποδικός) eno stopico (nogo, stopalo, čevelj) mereč (znašajoč), stópičen: sed temporum alia simplicia sunt, quae podica etiam perhibentur. Pes veri est numeri prima progressio M.

pogíniti to perish, to die, to lose one's life; to succumb (od to)

pogíniti v boju to be killed (ali to fall) in action (ali in battle)
pes je poginil zaradi ran the dog died from its injuries