Franja

krógla (-e) f

1. mat. sfera:
polmer krogle raggio della sfera
koncentrične krogle sfere concentriche
očrtana, včrtana krogla sfera circoscritta, inscritta

2. (predmet) sfera, palla, globo; šport. peso;
jeklena, kovinska, lesna, steklena krogla palla d'acciaio, metallica, di legno, di vetro
kristalna krogla globo di cristallo
balinarska krogla boccia
biljardna krogla palla da biliardo
kegljaška krogla palla per birilli, da bowling

3. (nebesno telo) sfera, globo;
sončna krogla sfera solare, Sole
zemeljska krogla globo terrestre, Terra

4. voj. pallottola, proiettile:
krogle so jim švigale nad glavami le pallottole fischiavano sopra le loro teste
krogle dežujejo le pallottole piovono
dum dum krogla pallottola dum dum
revolverska krogla pallottola di pistola
topovska krogla granata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobiti kroglo v glavo essere fucilato, essere ferito alla testa
pren. pasti pod sovražnimi kroglami cadere in guerra, sul campo di battaglia
mlin na krogle mulino a palle
voj. prebojna krogla proiettile perforante
svetilna krogla pallottola tracciante

lābēs -is, f (lābī)

I. abstr.

1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.

2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci. —

II. konkr. padec = kar pade na kaj

1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.

2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.

Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930).

lac [lak] masculin jezero

tomber dans le lac (familier, figuré) v vodo pasti, ne uspeti, spodleteti
lac d'accumulation, de retenue, glaciaire, de montagne akumulacijsko, zajezno, ledeniško, gorsko jezero

lacs [la] masculin vrvica, zanka

rendre des lacs à quelqu'un komu past nastaviti
tomber dans le lacs iti ali pasti v past

land² [lænd]

1. prehodni glagol
(ljudi, robo) izkrcati (at v)
izvleči (ribo); (potnike) pripeljati, odložiti; spraviti (koga v težave)
pogovorno udariti, usekati koga
pogovorno ujeti, dobiti
šport pripeljati na cilj (konja), spraviti (žogo) v gol

2. neprehodni glagol
pristati (ladja, avion), dospeti, izkrcati se; ujeti se (po skoku)
šport, pogovorno priti v cilj

the cab landed him at the station taksi ga je pripeljal do postaje
he was landed in the mud pristal je v blatu
to land s.o. in difficulties spraviti koga v težave
to land s.o. with s.th. obesiti komu kaj na vrat
to land o.s. in; ali to be landed in zabresti v kaj
to land a husband ujeti, dobiti moža
to land a prize dobiti nagrado
to land in prison dospeti v ječo
he landed him one usekal ga je
to land on s.o. navaliti na koga
to land a blow udariti
to land on one's head pasti na glavo
to land on one's feet doskočiti na noge
to be nicely landed biti v dobrem položaju
to land s.o. in a coat that doesn't fit spraviti koga v zadrego
to land second biti drugi v cilju

ledìna ž, tož. lȅdinu, mn. lȅdine, lèdina ž ledina: grehota je da zemlja -om leži; zabosti nos u -u umreti, pasti v boju; otići pod -u umreti; poljubiti -u pasti; leći u -u umreti; ostati na -i ne biti upoštevan

lenôba lénost idleness; laziness; lounging; sluggishness; sloth, slothfulness; (oseba) lazybones

lenôbo pasti to lead an idle life, to give oneself up to idleness, to be lazy, to loll, to drone

lenôba, lénost paresse ženski spol , fainéantise ženski spol , lenteur ženski spol , indolence ženski spol

pasti lenobo fainéanter, faire le paresseux, familiarno tirer sa flemme
len za pisanje paresse ženski spol d'écrire

lenôba (-e) f

1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza

2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca

3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
PREGOVORI:
lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi

lenôba pereza f , fam galbana f

pasti lenobo haraganear, holgazanear, gandulear

level² [levl] samostalnik
tehnično libela, vodna tehtnica; nivelacijski instrument; ravnina, gladina; nivo, raven, stopnja; višina (vode, glasu)
mineralogija (raven) rov

see level morska gladina
level of sound glasovna višina
ameriško, pogovorno on the level pošten(o), odkrit(o)
on a level with na isti višini s, z
low production level nizka stopnja produkcije
to put o.s. on the level of others izenačiti se z drugimi
to sink to the level of pasti na raven koga
to find one's level najti svoje pravo mesto
on the same level na isti ravni
politika a conference on the highest level konferenca na najvišji ravni
to rise to higher levels napredovati

lick² [lik]

1. prehodni glagol
lizati, polizati, oblizati
figurativno lizati kaj (plamen)
pogovorno pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati

2. neprehodni glagol
božati, lizati (valovi)
sleng hiteti, drveti

to lick s.o.'s boots (ali shoes) plaziti se pred kom
to lick into shape urediti, spraviti v red, dati čemu pravo obliko
figurativno to lick one's wounds lizati si rane, oddahniti se
figurativno to lick the dust biti poražen, pasti v borbi
sleng that licks creation (ali everything) to presega vse meje
this licks me temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti
figurativno to lick one's lips (ali chops) oblizovati se
sleng as hard as he could lick kakor hitro je lahko tekel
to lick up (ali off) polizati

liebre ženski spol zajec; bojazljivec

(asado de) liebre zajčja pečenka
coger una liebre na obraz pasti
levantar la liebre (fig) prah dvigniti
donde menos se piensa, salta la liebre nepričakovane stvari se često dogajajo
caza de liebres lov na zajce

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

llamar (po)klicati, pozvati, povabiti; imenovati; potrkati, pozvoniti; zbuditi

llamar el apetito tek zbuditi
llamar la atención pritegniti pozornost, opozoriti
llamar atención zbuditi pozornost, v oči pasti
llamar a la central poklicati centralo
llamar a cuenta na odgovor klicati
llamar al escenario (gled) na oder klicati
llamar al médico poklicati zdravnika
llamar a la orden k redu pozvati
llamar con palmadas poklicati s ploskanjem (npr. natakarja)
llamar a la puerta potrkati na vrata
llamar en ayuda na pomoč (po)klicati
¡llaman! nekdo trka!
llamar dichoso a algn. blagrovati koga, koga za srečnega šteti
¿quién llama? kdo trka? kdo je tam (pri telefonu)?
llamarse imenovati se
¡esto se llama tener pega! to je pa res smola!

log¹ [lɔg] samostalnik
hlod, klada, (posekano) deblo, dolgi les
navtika brzinomer na ladji, ladijski dnevnik
avstralsko, sleng, množina zapor

in the log neobtesan (deblo)
like a log kot klada
to fall like a log pasti kot klada
to sleep like a log spati kot polh
King Log nesposoben človek na visokem položaju
politika roll my log and I'll roll yours roka roko umiva
ameriško to roll a log for s.o. napraviti komu uslugo
ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
log of wood seženjsko poleno
navtika to heave (ali throw) the log meriti brzino ladje

long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

long de 5 mètres 5 m dolg
long comme un jour sans pain neskončno dolg
à la longue sčasoma
à long terme dolgoročen
de 3 mètres de long 3 metre dolg
de long en large sem in tja, gor in dol
de long en long vedno dalje, dljè
de longue main (figuré) oddavna
en long v dolžino, dolg
en long et en large po dolžini in širini
le long de vzdolž, ob
tout le long de sa vie vse svoje življenje
(tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
tout le long de la journée ves dolgi dan
à une longue échéance dolgoročno
nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
canon masculin à longue portée daljnometni top
aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
en dire long mnogo govoriti, povedati o
son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
être long dolgo trajati
être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini

lópniti (udariti) to slap; to strike; to smite; (pogovorno) to wallop

po obrazu koga lópniti to slap someone's face; (pasti, padem) to fall (down)
lópniti koga po glavi to bang someone on the head

lúna moon

polna lúna full moon
nova lúna new moon
pojemajoča (rastoča) lúna decreasing, decrescent, waning ali old (waxing ali crescent) moon
obraz kot polna lúna a face like the full moon
lúna je sijala the moon was shining, there was a moon
pasti z lúne (figurativno) to fall from the clouds
mi tudi nismo z lúne padli we weren't born yesterday
lúna ga trka (figurativno) he is crazy (ali žargon loony, touched), pogovorno he's off his rocker

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).