Franja

rag¹ [ræg] samostalnik
cunja, krpa, capa; platno, platneno blago iz krp
množina ponošena, razcapana obleka, obleka za vsak dan
šaljivo obleka
slabšalno žepni robec, zavesa ipd.; ničvreden časopis, bankovec; del, odlomek, košček katerekoli stvari; droben, majhen, neznaten ostanek, sled, trohica; revež, bednik, razcapanec, raztrganec

the rag zastava
the Rag šaljivo častniški klub v Londonu
in rags v cunjah, razcapan, raztrgan
not a rag to one's back niti krpice, cunjice na telesu
not a rag of evidence niti sledu o kakem dokazu, nobenega dokazilnega gradiva
worn to rags ponošen, iznošen do cap, capast, cunjast
there is not a rag of truth in what you say niti trohice resnice ni v tem, kar pravite
that meat is boiled to rags to meso je čisto razkuhano
to cook to rags razkuhati
to cram on every rag (of sail) navtika dvigniti, razpeti vsa jadra
to get one's rag out pogovorno razjeziti se
I haven't a rag to put on nimam kaj obleči
to show a red rag to a bull razdražiti bika z rdečo krpo, figurativno razkačiti koga
to spread every rag of sail navtika razpeti vsa razpoložljiva jadra
ameriško to take the rag off (the bush) prekositi, posekati, preseči vse, vsakega
to tear to rags raztrgati na koščke
his reputation is torn to rags od njegovega ugleda ni ostalo niti sledu

raspljùvati ràspljujēm razpljuvati, izpljuvati: ne budi med da te razližu, ni jed da te raspljuju niti strup, da te izpljujejo

ray¹ [réi] samostalnik
žarek (& figurativno)
sled, trohica, mrvica; (redko) polmer

sheaf of rays snop žarkov
a ray of hope žarek upanja
not a ray of truth niti mrvice resnice
the X-rays rentgenski žarki
ray treatment obsevanje
to treat with X-rays rentgenizirati

rázno (-ega) n varie f pl.:
kaj obravnavati pod (točko) razno trattare qcs., discutere di qcs. alle varie
pren. ne pristati na kaj niti pod razno non accettare affatto qcs., non accettare qcs. neanche per idea

razumeti [é] (razumem)

1. verstehen, narobe: [mißverstehen] missverstehen
ne razumeti nicht verstehen, kein Verständnis haben für
ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
ne razumeti šale keinen Scherz/Spaß verstehen
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
dati razumeti komu kaj (jemandem etwas) zu verstehen geben
začeti razumeti sich [klarwerden] klar werden über, aufgehen (X začenja razumeti X geht es auf)
razumeti kot auffassen als, nehmen als
razumeti osebno pripombe ipd.: persönlich nehmen
razumeti prav ne narobe: recht verstehen

2. (zapopasti) (etwas) verstehen, aufnehmen, kapieren, begreifen, razlago: mitkommen
ne razumeti nicht verstehen können, nicht schlau werden aus
ne morem razumeti, da … ich kann nicht verstehen/begreifen, [daß] dass …/es will mir nicht in den Sinn gehen/ich finde es nicht begreiflich, [daß] dass …/das geht über mein Begriffsvermögen

3.
razumeti slovensko/nemško slowenisch/deutsch verstehen/können
ne razumeti slovensko/nemško kein Slowenisch/Deutsch verstehen/können

razuméti comprendre, entendre, saisir, concevoir , popularno piger

razumeti francosko comprendre le français
napak razumeti mal comprendre (ali entendre), comprendre de travers, se méprendre sur, se tromper sur le sens de, être à côté de quelque chose, familiarno ne pas y être
razumeti šalo entendre la plaisanterie
počasi razumeti être long à comprendre, avoir l'esprit lent, avoir la compréhension lente (ali difficile), familiarno avoir la comprenette difficile (ali un peu dure)
hitro razumeti comprendre (ali saisir) rapidement
dati razumeti kaj komu faire comprendre quelque chose à quelqu'un, expliquer quelque chose à quelqu'un, mettre quelque chose à la portée de quelqu'un
razumete? vous comprenez?, compris?, vous y êtes?, y êtes-vous?, est-ce clair?, popularno pigé?
kaj razumemo pod…? qu'entend-on par…?, qu'est-ce qu'on entend par…?
niti besede nisem razumel je n'ai pas compris un (traître) mot
ničesar ne razumem o tem je n'y comprends (ali entends) rien, je ne m'y connais pas, je n'en ai aucune idée (ali notion)
to se lahko razume na več načinov on peut interpréter (ali prendre) cela de différentes façons
če sem prav razumel si j'ai bien compris
razumeti se s kom s'entendre avec quelqu'un
dobro se razumeta ils s'accordent bien, ils vivent en bonne intelligence
razumeti se na kaj s'entendre, se connaître à (ali en) quelque chose, être compétent en, savoir quelque chose, s'y entendre
ne razumeti se na glasbo n'entendre rien à la musique
to se razume naturellement, bien entendu, c'est naturel, ça se comprend
to se samo po sebi razume cela va sans dire, cela va de soi

razumeti se povratni glagol
1. (biti v dobrih odnosih) ▸ kijönnek egymással, megértik egymástLjudje v klubu so super, soigralke odlične, razumem se z vsemi. ▸ Az emberek a klubnál nagyszerűek, a csapattársaim kiválóak, jól kijövök mindenkivel.
Škotski ovčar je miroljuben, zelo se razume z otroki. ▸ A skót juhászkutya nyugodt és nagyon jól kijön a gyerekekkel.

2. (biti strokovnjak) ▸ ért hozzá, hozzáértőNe razumem se na vaše zakone in pošteno povedano, me prav dosti niti ne zanimajo. ▸ Nem értem a törvényeiket, és őszintén szólva nem is nagyon érdekelnek.

3. (o rastlinah) ▸ jól megférnek egymással, jól kijönnek egymással
Morski koprc se zelo dobro razume s paradižnikom in čebulo. ▸ A tengeri kömény jól megfér a paradicsommal és a hagymával.
Solata je za pridelavo nezahtevna rastlina, ki se dobro razume s tako rekoč vsemi vrtninami, edino s peteršiljem nista za skupaj. ▸ A fejes saláta könnyen termeszthető növény, ami úgyszólván minden zöldséggel jól kijön, kivéve a petrezselymet, amellyel nem illenek össze.

4. (o delovanju naprav) ▸ együttműködik
Vsaka računalniška komponenta ima svoj gonilnik, saj ji ta omogoča, da pravilno deluje in se razume z drugimi deli računalnika, predvsem pa, da zna delovati skupaj s programsko opremo. ▸ A számítógép minden alkatrészének van saját illesztőprogramja, mert ez teszi lehetővé a megfelelő működését és a számítógép más részeivel való együttműködést, és – ami a legfontosabb – a szoftverrel való együttműködést.

5. (o uspešni aktivnosti) ▸ bír, boldogul, elboldogul
Kako se pa vi razumete s ponedeljki? ▸ És ön hogy bírja a hétfőket?
Pač pa sem se zelo dobro razumel z rožami. ▸ Én pedig nagyon jól elboldogultam a rózsákkal.
V obdobju, ko ga je obdajalo domotožje po teatru, si je želel preizkusiti, kako se razume z dramskim dialogom. ▸ Olyankor, amikor áthatotta a színház utáni vágyakozás, szerette volna kipróbálni, hogyan boldogul a drámai párbeszéddel.

red-undō -āre -āvī -ātum (red in unda) „nazaj valovati“, od tod

1. razli(va)ti se čez kaj, stopiti (stopati) čez bregove, udariti (udarjati) čez bregove, preplaviti (preplavljati), poplaviti (poplavljati), (s)teči, liti, izli(va)ti se, (s)cediti se: mare numquam redundat Ci., Nilus campis redundat Lucr. poplavi polja, pituita redundat in corpore Ci., cibus necessitatem, ubi minime deceret, vomendi, et cibus non recens, ut accidere interim solet, redderetur, sed usque in posterum diem redundaret Q. izdatno (v izdatni meri) zadošča, sanguis in oculos redundat Plin. Od tod pt. pf. redundātus 3 pesn.
a) = redundans razlivajoč se, prekipevajoč: amne redundatis fossa madebat aquis O.; pa tudi tja in nazaj plivkajoč (pljuskajoč, valujoč, lijoč): boreae vis … redundat … flumine cogit aquas O.; od tod: omnis hic locus acervis corporum et civium sanguine redundavit Ci. kri se je cedila po tem kraju, ta kraj je bil preplavljen (prepojen, je obiloval) s krvjo, testis est Asia, quae magnis oppressa hostium copiis, eorum ipsorum sanguine redundavit Ci., illa crux, quae etiam nunc civis Romani sanguine redundat Ci., hesternā cenā redundantes Plin. iun. se prenapolnjeni (prenasičeni) od …

2. metaf.
a) obilno se izli(va)ti, privre(va)ti, (pri)teči kam, poplaviti (poplavljati) kaj, vsuti (usuti), usipati (usipavati), vsipati (vsipavati) se na kaj, zade(va)ti ali doleteti koga kaj (vselej le o kakem zlu ali nesreči): omnes in me meosque redundant ex fonte illo dolores Ci., nationes in provincias redundare poterant Ci., in me periculum redundavit, infamia ad amicos redundat Ci., ex tenui vectigali aliquid redundabit Ci. preostane, ex ea causa redundat Postumius Ci. izhaja popolnoma kriv; occ. (o govornikih in govoru) biti preobilen, obilovati, prekipevati: (sc. Stesichorus) redundat atque effunditur Q., Asiatici oratores parum pressi et nimis redundantes Ci., verba effervescentia et paulo nimium redundantia Ci.; pesn. z acc.: raucis talia faucibus redundat Stat. hitro govori (brboče, brbota, brbra).
b) (z abl.) obilovati s čim, imeti obilo česa, imeti (na voljo) (pre)obilico česa: luctu redundat victoria Ci., tuus deus non digito uno redundat Ci. nima niti prsta odveč, Hispanias armis non ita redundare T., Curiana defensio redundavit hilaritate Ci.; occ. biti (iz)obilen, biti v izobilju na voljo: ornatus orationis in aliquo redundat Ci., munitus iudicibus fuit, quorum hodie copia redundat Ci., nulla species neque praetermittatur neque redundet Ci. — Od tod adj. pt. pr. redundāns -antis prekipevajoč, obilen: Ambr., siquidem redundantia liquorum fiant corpora Cael., amputatio et decussio redundantioris nitoris Tert.; adv. redundanter

1. (pre)obilno, v (pre)polni meri: redundantius bibere Ambr. preobilno, čez mero.

2. s preobilno obširnostjo, preobširno, preobsežno, preobilno, predolgovezno: immodice et redundanter Plin. iun.

reichen

1. segati (bis (an/zu) do); (sich erstrecken) raztezati se

2. (ausreichen) zadoščati; biti dovolj (das reicht (nicht) für ... tega je/ni dovolj za ...); Schnur: biti zadosti dolg; Das reicht! To je dovolj!; Zdaj pa konec!

3. (hinhalten) podati; die Hand reichen podati roko; die Wange: nastaviti; (servieren) ponuditi, servirati, postreči s; Kaffee reichen postreči s kavo; jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati niti do kolen

remotamente daleč, oddaljeno; figurativno zmedeno

ni remotamente še daleč ne, še v sanjah ne
acordarse remotamente slabo se spominjati
no lo piense V. ni remotamente na to prav nič ne mislite!
no lo sé ni remotamente pojma nimam o tem
no tengo ni remotamente la idea de hacerlo niti najmanj ne mislim na to, da bi to naredil

remote [rimóut] pridevnik (remotely prislov)
(krajevno, časovno) oddaljen; daven, daljni; odročen, zakoten, samoten
figurativno osamljen; nejasen, meglen (pojem), nepomemben; indirekten, šibek

remote ages daljni (pretekli) časi
remote antiquity davna preteklost, davnina
remote country daljna dežela
remote control usmerjanje (vódenje) na daljavo (z radijskimi valovi)
remote future daljna bodočnost
remote village zakotna vas
a very remote resemblance zelo majhna (šibka) podobnost
not the remotest chance of success niti mrvice upanja za uspeh
I haven't the remotest idea nimam najmanjšega pojma
to be not remote from the truth ne biti daleč (proč) od resnice, biti blizu resnice

re-neō -ēre (re in nēre) „nazaj presti“, prejo razpresti (razpredati, razprejati), odpresti (odpredati): dolent fila (usodne niti Park) reneri O. = da bi se usoda spremenila.

re-nītor -nītī -nīsus sum (re in nītī) upirati se, nasprotovati čemu, postaviti (postavljati) se po robu čemu, zastaviti (zastavljati) pot komu, čemu: alter motus alteri renititur Plin., renititur os (sc. specillo) Cels., trahere me renitentem Ap.; metaf. (abs.): Amm. idr., vel renitentibus vobis Cu., cum illi renitentes pactos dicerent sese L., cervi … extrahunt renitentes (sc. angues) Plin. — Od tod adv. (iz adj. pt. pr.) renītenter uporn(išk)o, upirajoče se: renitenter et reluctanter Aug.

repose² [ripóuz] prehodni glagol
položiti; staviti, dati (svoje upanje, zaupanje) (in v, na)
(redko) odložiti

to repose oneself odpočiti se, leči k počitku; biti pokopan (v grobu); mirovati, ležati (on na), spati (in v); odpočiti se; figurativno temeljiti, počivati (on na), biti osnovan (on, upon na); zaupati (in v), zanašati se (on, upon na)
reposed spočit
to repose one's confidence (one's trust) in... zaupati se (komu)
I have not a stone to repose my head on niti kamna nimam, da bi nanj položil glavo

resistō -ere -stitī (re in sistere)

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, postati (postajati), mirno (ob)stati: L., Ap., Col., Sen. tr., saepius appellatus (klican) restitit C. je mirno stal, ad revocantis verba restitit O., resistere Romae Ci., in regno C., cum duabus legionibus in occulto restitit C. se je ustavil, resiste! Ter. (po)stoj!, negabat se umquam cum Curione restitisse Ci. da ni postal, da bi govoril = da ni z njim nikdar spregovoril niti besedice; s poudarjeno predpono re: ubi lapsi resistamus Ci. kjer bi se lahko znova dvignili (postavili na noge), post ex fluvio fortuna resistet Enn. zopet vstane, se zopet vzdigne; occ. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti: inopiā navium ibi restitit C., ad fontem cervus cum bibisset, restitit Ph.

2. metaf.
a) v govoru zaosta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, (ob)tičati, ustaviti (ustavljati) se: sed ego in hoc resisto Ci., media in voce resistit V., verba resistunt O. zastajajo.
b) upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se komu po robu, nasprotovati komu, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se pred kom, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: C., S. idr., restitimus semper lacessiti Ci., nullo resistente N. brez odpora, qui adversus (očitno) resistere auderent N.; z dat.: N., Hirt. idr., hostibus, eruptionibus, coniurationi C., sceleri audacium Ci.; s praep.: animus resistens ad calamitates perferendas C. odporen na kaj, odporen proti čemu, resistere vi contra vim L.; za odvisnim stavkom: ne sibi statua poneretur, restitit N.; za zanikanim glag.: vix resisti potest, quin … L., cui nullā vi resisti potest, quo setius … Ci.; pass.: a Cotta resistitur C.; brezos.: omnibus his resistitur C.

resníca truth; arhaično sooth

v resníci in truth, in fact; in (good) sooth
gola resníca naked truth
čista resníca the very truth
neolepšana resníca unvarnished truth
sveta (božja) resníca gospel truth, God's truth
nepotvorjena resníca unadulterated truth
resníci na ljubo out of regard for the truth
vsa, polna resníca the whole (ali full, plain) truth
povedati vso resníco (figurativno) to spill the beans
grenka, neugodna resníca home truth
dokaz resníce proof of truth
brez trohice resníce without a shred of truth
zaradi resníce for the sake of truth
resníca ni prijetna truth is unpalatable
to je sveta resníc! it's God's truth!
v tem ni niti besedice resníce there is not a word of truth about it
dokazati resníco to prove (ali to establish) the truth
imeti, vzeti kaj za sveto resníco to take something for gospel
ne lepšam resníce I call a spade a spade; I don't mince words, I speak frankly
postati resníca to become reality, to be realised; to come true
izkriviti, popačiti resníco to colour (ali to stretch, to heighten) the truth, to distort (ali to mispresent, to garble) the truth
potlačiti resníco to hush something up; to suppress the truth, to keep things (ali something) dark
povedati čisto resníco to tell the plain, unvarnished truth
povedal sem mu nekaj gorkih resníc I told him some home truths
da povem resníco... to tell the truth, truth to tell...
v obraz sem mu povedal resníco I told him bluntly (ali plainly)
v brk sem mu povedal resníco I told him point-blank
prikrojiti resníco po svoje to strain the truth
zabrusiti komu resníco v obraz to fling the truth in someone's teeth
to je pačenje resníce it is a distortion of the truth
resníca je počasi prišla na dan the truth has leaked out

ridere^*

A) v. intr. (pres. rido)

1. smejati se:
ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
far ridere i polli debele klatiti
fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

2. pren. knjižno sijati, bleščati se

B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

1.
ridersi (di) norčevati se (iz)

2. požvižgati se (na):
ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

room¹ [rum, ru:m] samostalnik
prostor, mesto; soba, sobana
množina stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi
figurativno možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)

in one's room, in the room of namesto koga, v zameno za koga
in my room namesto mene
in your room da sem jaz na vašem mestu
room and to spare prostora še preveč
room for complaint povod za pritožbo
bachelor's rooms garsonjera, samsko stanovanje
bed-room spalnica
combination room družabni prostor za učitelje (v Cambridgeu)
dining-room obednica, jedilnica
drawing-room salon
junior common room družabni prostor za študente
living-room dnevna soba
school-room šolska soba, učilnica, razred
senior common room družabni prostor za učitelje
standing-room stojišče
standing-room only! samo stojišča (so še na voljo!)
state-room sprejemna dvorana
there is room for improvement lahko bi bilo bolje, ni ravno najbolje
there is no room to swing a cat figurativno ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnil
to be confined to one's room ne zapustiti svoje sobe (zaradi bolezni)
to do a room pospraviti sobo
we'd rather have his room than his company rajši bi videli, da on ne bi bil tu
to make room for s.o. napraviti komu prostor, mesto
he set the room in a roar vso sobo je spravil v smeh
to take up too much room preveč prostora (za)vzeti

rot rdeč; rot werden rdeti, Mensch: zardeti; Rotes Kreuz Rdeči križ; Roter Halbmond Rdeči polmesec; Rote Armee Rdeča armada; Rotes Meer Rdeče morje; Roter [Fluß] Fluss Rdeča reka; Rote Khmer Rdeči Kmeri; Roter Neon Tierkunde rdeča neonka; rotes Tuch rdeča cunja; roter Hahn rdeči petelin (ogenj); roter Faden rdeča nit; Rote Rübe/Bete rdeča pesa; Rote Spinne Agronomie und Gartenbau rdeči pajek; Roter Brenner Agronomie und Gartenbau rdeči ožig; rote Karte Sport rdeči karton; keinen roten Heller niti beliča

rotin [rɔtɛ̃] masculin

1. botanique steblo indijske palme, iz katerega delajo stole ipd.

2. sold (5 stotink franka)

n'avoir plus un rotin (populaire) niti počenega dinarja ne več imeti