Franja

Zadetki iskanja

  • ljubíti to love; to be fond of; to like, to be attached (to)

    če se ti ljubi if you feel like (it), if you've a mind to!
    ljubi se mi I feel like..., I have a mind (ali a wish) to
    ne ljubi se mi I don't feel like..., I have no wish to...
    ne ljubi se mi iti v kino I don't feel like going to the cinema, I have no wish (ali I have no mind, I am not disposed) to go to the cinema
    ljubíti se to love each other (one another)
    kdor ljubi, ta kaznuje spare the rod and spoil the child
  • ljubosumen pridevnik
    1. (o ljubezni) ▸ féltékeny
    ljubosumen mož ▸ féltékeny férj
    Eden izmed detektivov zasleduje damo po naročilu ljubosumnega moža. ▸ Az egyik detektív egy féltékeny férj megbízásából követ egy hölgyet.
    ljubosumen soprog ▸ féltékeny férj
    ljubosumen ljubimec ▸ féltékeny szerető
    ljubosumen fant ▸ féltékeny fiú
    ljubosumen moški ▸ féltékeny férfi
    ljubosumna žena ▸ féltékeny nő
    bolestno ljubosumen ▸ betegesen féltékeny
    strašno ljubosumen ▸ rettentően féltékeny
    patološko ljubosumen ▸ kórosan féltékeny
    pretirano ljubosumen ▸ túlzottan féltékeny
    ljubosumen na ženo ▸ feleségre féltékeny
    ljubosumen na dojenčka ▸ csecsemőre féltékeny
    ljubosumen in posesiven ▸ féltékeny és birtokló
    ljubosumen in jezen ▸ féltékeny és mérges
    ljubosumen izpadkontrastivno zanimivo féltékenységi jelenet
    ljubosumen izbruhkontrastivno zanimivo féltékenyi roham
    Vsakič ko se znajdem v resni zvezi, postajam iz dneva v dan bolj ljubosumen. ▸ Minden alkalommal, amikor komoly kapcsolatba kerülök, napról napra egyre féltékenyebbé válok.
    Kot vemo, so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke. ▸ Mint azt tudjuk, a gyermekek nagyon féltékenyek az újszülöttekre.

    2. (nevoščljiv) ▸ féltékeny
    ljubosumen na uspeh ▸ féltékeny a sikerre
    ljubosumen in zavisten ▸ féltékeny és irigy
    "In če boš spet imela novo obleko, bom zelo ljubosumna!" ▸ „És ha ismét új ruhád lesz, nagyon féltékeny leszek!”
    Tudi moj sošolci so zelo v redu, saj me podpirajo in niso ljubosumni. ▸ Az iskolatársaim is nagyon rendben vannak, hiszen támogatnak és nem féltékenyek.

    3. (zaščitniški) ▸ féltő, féltékeny
    Občutek imam, da so Slovenci precej usmerjeni navznoter, strašno ljubosumni na svojo intimnost in kot taki samotarski. ▸ Az a benyomásom, hogy a szlovénok eléggé befelé fordulók, borzasztó féltékenyen őrzik az intimitásukat, és mint ilyenek, maguknak valók.
    Specialisti so za organizacijo tovrstnih doživetij precej ljubosumni na svoje domislice in ustvarjalne, a tudi zahtevne projekte. ▸ Az ilyen típusú élmények megszervezéséért felelős szakemberek meglehetősen féltékenyen védik fantáziadús és kreatív, de egyben kihívást jelentő projektjeiket.
    Država je lahko hkrati demokratična in ljubosumna na svoje državljanstvo, kot so na primer Švica, Nemčija ali Japonska. ▸ Egy állam lehet egyszerre demokratikus és az állampolgárságát féltékenyen óvó, mint például Svájc, Németország vagy Japán.
  • ljúdje people (s konstr. v sg ali pl); folk(s); (svet) the public, the world, mankind

    stari ljúdje old people
    (zelo) mnogo ljudi (a great) many people
    preprosti ljúdje simple people, ordinary folks
    ljúdje z dežele country people, country folk
    mali ljúdje (figurativno) people of small means and no standing
    prijatelj ljudi philanthropist
    izkorišcevalec ljudi slave driver, hard taskmaster
    iti med ljudi to mix with society, to go into society
    on ne hodi med ljudi he keeps himself to himself, he shuns company, he avoids society, he lives out of the world
    on sovraži ljudi he is a misanthrope
    oni so pošteni ljúdje they are honest people
    Angleži so čudni ljúdje the English are a strange lot
    ljúdje govorijo, da... it is rumoured that... there's a story going the rounds that...
    vsi ljúdje to vedó it is generally known, all the world knows it
    kaj bodo rekli ljúdje? (figurativno) what will Mrs. Grundy say?, what will the world say?
    kar ljúdje pomnijo within the memory of men, within living memory
    ljudi morate vzeti kakršni (pač) so you must take the world as it is
  • lomíti to break; to fracture, (žarke) to refract

    lomíti se to break (up)
    sila kola lomi necessity knows no law
    lomíti ga (šušmariti) to dabble (v politiki in politics)
    preveč ga lomíti (figurativno) to go too far
    lomíti roké (figurativno) to wring one's hands
    lomíti francoščino to speak broken French
  • lomíti romper; quebrar ; (žarke) refractar

    lomiti roké retorcer(se) las manos
    lomiti kopje za koga (fig) romper una lanza por alg
    lomiti španščino chapurrear el español
    lomiti se romperse, quebrarse
    sila kola lomi la necesidad no conoce leyes
  • lúč light; (svetilka) lamp

    električna lúč electric light(ing)
    prometna lúč traffic light, stop-go sign
    plinska lúč gaslight
    pri lúči by (artificial) light
    v pravi lúči in its true aspect
    pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
    rudarska lúč miner's lamp
    lúč gori the light is on
    lúč ne gori the light is out
    lúč je ugasnjena the light is off
    držati proti, k lúči to hold up to the light
    iti komu z lúči to stand out of someone's light
    on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
    prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
    ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
    postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
    postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
    to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
    ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
    to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
    metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
    njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
    zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
    če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
    tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets
  • lúč luz f (tudi fig)

    dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
    večna luč lámpara f del Santísimo
    pri luči con luz
    proti luči a contraluz
    bodi luč! ¡hágase la luz!
    prižgati luč encender (ali hacer) la luz
    pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
    ugasniti luč apagar la luz
    pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
    prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
    stati komu v luči impedir a alg ver
    videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
    zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
    kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso
  • lúksus luxury; sumptuousness

    živeti v lúksusu to live in luxury
    privoščiti si lúksus v... to permit oneself the luxury of...
    zakoni proti lúksusu zgodovina sumptuary laws pl
    to je lúksus that's a luxury
    nimam denarja za tak lúksus I have no money for such luxuries
  • lúna luna f

    rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
    pristanek na luni alunizaje m
    raketa na luno cohete m lunar
    luna sije hace luna
    pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
    polna luna luna llena; plenilunio m
    luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
    pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
    živeti na luni (fig) vivir en la luna
  • mačkin de (la) gata

    to niso mačkine solze (fig) no es ninguna bagatela
  • málo little; a little; few (pl)

    po malem gradually; little by little
    čisto málo a tiny bit
    prav tako málo kot... no more than...
    v málo dneh in a few days
    počakaj málo! wait a moment!
    jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
    še málo ne not a bit
    on je málo znan he is little known
    še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
    málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
    málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
    imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
    málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
    málo ljudi misli tako few people think so
    tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
    niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
    málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
    málo, da ni umrl he was likely to die
    zelo málo next to nothing
    málo za tem soon (ali shortly) after
    málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
    za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
    málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
    málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
    málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
    bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • málo poco

    malo ali veliko poco o mucho
    malo ljudi poca gente f
    v malo besedah en pocas palabras
    v malo dneh en pocos días
    le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
    še malo ne de ninguna manera
    presneto malo fam casi nada, una insignificancia
    ne se malo čuditi no salir de su asombro
    malo da nisem padel por poco me caigo
  • maníra

    1. (olika) manners pl

    brez maníre ill-mannered
    lepih manír well-mannered
    imeti slabe maníre to have bad manners
    nimaš nobenih manír? have you no manners?
    on ima zelo lepe maníre he has very gentlemanly manners, he is quite a gentleman
    ne maram njegovih manír I don't like his behaviour

    2. (način, ponavljana oblika) manner
  • maníra (olika) modales m pl ; manera f ; forma f ; modo m ; (v umetnosti) estilo m amanerado; amaneramiento m

    biti lepih manir tener buenos modales
    nobenih manir ne imeti no saber portarse
    učiti koga manir enseñar a alg la manera de portarse
  • mánj less

    vse mánj, vedno mánj less and less
    več ali mánj more or less
    mánj kot less than
    še mnogo mánj still (ali much) less
    še mánj still less, much less
    nič mánj kot no less than, as much as, as many as
    tem mánj, ker... all the less so since...
    nič mánj (= vseeno, kljub temu) nevertheless, none the less
    mánj znan avtor a less known author
    tri dni mánj kot en mesec three days short of a month
    mánj govoriti in več delati to speak less and to do more
    moral bi piti mánj vina he should drink less wine
    15 - 7 = 8 fifteen minus seven equals eight
  • mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing

    manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
    nekaj manjka something is missing (ali wanting)
    dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
    mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
    on je manjkal he was absent, he was not present
    manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
    nihče ne manjka nobody is missing
    manjka mi denarja I am short of money
    manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
    nič ne manjka tu there's nothing missing here
    en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
    nič mi ne manjka I want for nothing
    manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
    manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
    manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
    vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
    naročil ne manjka there is no lack of orders
    podrobnosti še manjkajo details are lacking
    prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
    malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst
  • már

    biti már za to care for, to like
    már mi je! a lot I care!
    ni mi már I don't care
    kaj ti je to már? what's that to you?
    to ti ni nič már! (te nič ne briga) that's no business of yours (ali none of your business)!
    prav nič (figo) mi je már! I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, feather, whoop)!, žargon I don't give a damn (ali VB tinker's cuss, ZDA tinker's damn)!
    már ti je! a lot you care!
  • már

    kaj ti je to mar? ¿qué te importa a ti eso?
    tega mi ni mar eso no me importa nada
    ni mi mar njegovih groženj poco me curo de sus amenazas
    biti (komu) mar za cuidar(se) de, (pre)ocuparse de
  • márati querer

    ne maram tega no me gusta eso
    on me ne mara no soy de su agrado