Franja

Zadetki iskanja

  • Trophōnius -iī, m (Τροφώνιος) Trofónij

    1. brat Agameda (Agamēdēs), s katerim je sezidal svetišče v Delfih: Ci.

    2. božanstvo, ki so ga častili v neki duplji pri bojotijskem mestu Lebadeja; imenovali so ga Iuppiter Trophōnius (L.): Ci., Arn. Od tod adj. Trophōniānus 3 trofónijski, trofonijánski: narratio Ci. ep. pripoved (pripovedovanje) o Trofonijevi duplji, v katero so se spuščali ob posebnih obredih.
  • turbiscus -ī, f bot. turbísk, neki grm, najbrž thymelaea navadni volčin (starejše gnidski volčin) (Daphne gnidium Linn.): Isid.
  • tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

    tvój, -a, -e prijatelj your friend
    neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
    tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
    moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
    to je tvoje this is yours
    tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
    tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
    naj bo po tvojem have it your own way
    po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
    ti in tvoji you and yours
    kar je moje, je tvoje what's mine is yours
  • Tyndareus -eī (in Tyndarus -ī: Hyg., Lact.), m (Τυνδάρεος) Tindárej, sin Ojbala (Oebalus), kralj v Sparti; po izgonu iz Sparte se je poročil z Ledo, ki mu je rodila Kastorja, Poluksa, Heleno in Klitajm(n)estro: Acc. fr., Pac. fr., Ci., V., O. idr., Tyndarei gener (= Agamemnon) O. — Od tod

    1. patron.
    a) Tyndaridēs -ae, m (Τυνδαρίδης) Tindaríd, Tindarejev potomec (sin): Val. Fl., Tyndaridae Ci., H. ali Tyndaridae gemini O. ali Tyndaridae fratres O. = Kastor in Poluks; pren.: fortissima Tyndaridarum H. (o neki osvobojenki) najsrčnejša izmed Tindarejevega rodu = prava, pravcata Klitajm(n)estra.
    b) Tyndaris -idis in -idos, acc. -ida, f (Τυνδαρίς) Tindarída, Tindarejeva potomka (hči); o Heleni: V., O.; o Klitajm(n)estri: O.

    2. adj. Tyndarius 3 Tindárejev, tindárijski: fratres Val. Fl. brata Tindarida = Kastor in Poluks; pl. subst. Tyndariī -ōrum, m pesn. Tindárijci = Spartánci: Sil.
  • ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

    I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl.

    II.

    1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

    2. metaf.
    a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
    b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.
  • ubogati glagol
    1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogad
    ubogati ukaz ▸ parancsnak engedelmeskedik
    ubogati navodila ▸ utasításnak engedelmeskedik
    ubogati pravilo ▸ szabálynak engedelmeskedik
    ubogati zahtevo ▸ követelésnek engedelmeskedik
    ubogati avtoriteto ▸ autoritásnak engedelmeskedik
    ubogati starše ▸ szülőknek szót fogad
    ubogati učiteljico ▸ tanárnőnek szót fogad
    ubogati mamo ▸ édesanyának szót fogad
    ubogati poveljnika ▸ parancsnoknak engedelmeskedik
    slepo ubogati ▸ vakon engedelmeskedik
    ubogati na ukaz ▸ utasításra engedelmeskedik
    Tvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
    Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
    Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

    2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
    Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
    Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
    Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

    3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ
    ubogati nasvet ▸ tanácsot meghallgat
    Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
    Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
    Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.
  • Ūfēns -entis, m Ufént

    1. rečica v Laciju (zdaj Uffente): V., Plin., Sil. Od tod adj. Ūfentīnus 3 uféntski, ufentínski: tribus L.

    2. neki Latinec, vojskovodja Ekvov: V.
  • ūlīgō -inis, f (nam. *ūdīgō s sab. d namesto l; ūdus, ūvidus, ūveō)

    1. mokrota, vlaga zemlje: Varr., Col., Sil., Arn., Serv. idr., humus dulci uligine laeta V., uligines paludum T. močvirja, barja (grezine, mužine), locus uligine profundā T. kraj, globoko močvirje.

    2. ulígo (ulígina), neki izpuščaj, izrastek ali vrsta garij: Veg.
  • urbicus 3 (urbs) k mestu (Rimu) sodeč, mesten = rimski: annona, negotiator Suet., res Gell., praefectus Lamp., annona Vop., via Icti.; metaf. = rimski: quidam urbicus Aug. neki Rimljan; kot nom. propr. Urbicus -ī, m Úrbik, neki igralec v atelanskih burkah: Iuv.
  • uspe|ti [é] (-m) Erfolg haben
    ne uspeti keinen Erfolg haben
    (posrečiti se) gelingen, geraten; (zmoči) können, vermögen; (spraviti skupaj) zustande bringen, hinbringen, [fertigbringen] fertig bringen, dazu bringen
    figurativno kako neki ti je to uspelo? wie hast du dieses Kunststück vollbracht?
  • ūsūrārius 3 (ūsūra)

    1. (za neki čas) namenjen za (upo)rabo, za (upo)rabo služeč, v (upo)rabo dan: uxor, puer Pl.

    2. obresten, obresti dajajoč (prinašajoč): aera Pl., debitor Icti., pecunia Icti. obrestovan; subst. ūsūrāriī -ōrum, m jemalci obresti, (iz)posojevalci denarja, oderuhi: Acr.
  • vájin -a, -o (pridevniško) your, (samostojno) yours (when you are two in number)

    vájin, -a, -oi in moji otroci your children and mine, my children and yours
    ta vájin, -a, -o avto this car of yours
    neki vájin, -a, -o prijatelj a friend of yours
  • Valerus -ī, m Váler, neki Etrur(ij)ec: V.
  • Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

    1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

    2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.
  • vernula -ae, m, f (demin. verna)

    1. v (gospodarjevi) hiši rojen suženj: Sen. ph., Plin., Iuv., Ap.

    2. metaf. domač, domačinski: vernula riparum Iuv. (o neki ribi, ki je živela v Tiberi), libelli Mart. v Rimu pisane.
  • verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

    1. izrastek
    a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
    b) na draguljih: Plin.

    2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.
  • vertīgō -inis, f (vertere)

    1. obračanje, vrtenje, kroženje, krožno gibanje: Lucan., Sen. ph., Plin., Prud., Lamp., Cael. idr., assidua caeli vertigo O., tantā vertigine (vrtinec) pontus fervet O., aestuum Amm. vrtinci, una vertigo Quiritem facit Pers. obrnitev, obrat (obred pri osvobajanju sužnjev).

    2. occ. omotica, omotičnost, vrtoglavica, vrtoglavost, vertígo: Sen. ph., Plin., Iuv., Vulg. idr., oculorum animique L.

    3. meton. neki vrteči se stroj: impendebat autem istam sellam vertigo quaedam ad modum mundi fabricata Iul. Val.

    4. metaf. spreminjanje, sprememba: rerum Lucan., Amm.
  • vešč pridevnik
    (sposoben; spreten) ▸ gyakorlott, szakavatott, ügyes
    vešč uporabnik ▸ gyakorlott felhasználó
    vešč programiranja ▸ ügyes programozó
    vešče oko ▸ szakavatott szem
    vešča roka ▸ szakavatott kéz
    vešč v čem ▸ gyakorlott valamiben
    Za poslance, ki še niso vešči uporabe računalnika, bodo organizirali ustrezno usposabljanje. ▸ Azoknak a képviselőknek, akik nem gyakorlottak a számítógép használatában, megfelelő képzést fognak szervezni.
    Kar so vešče roke italijanskih rokodelcev ustvarile iz kovine, je elegantno, oblikovno usklajeno in lično. ▸ Amit az olasz kézművesek szakavatott kézzel készítettek fémből, az elegáns, harmonikus és szép.
    Medtem ko mu v šoli ni šlo najbolje od rok, je bil toliko bolj vešč v nogometu. ▸ Miközben az iskola nem ment neki a legjobban, annál ügyesebb volt a fociban.
    Sopomenke: izkušen
  • via1 f

    1. cesta, pot; ulica:
    via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
    via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    via battuta prometna cesta
    via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
    via Dante Dantejeva ulica
    via Trieste Tržaška cesta
    via traversa prečna ulica
    a mezza via na pol poti
    incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
    mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

    2. ekst. pot, steza:
    via d'acqua navt. luknja, špranja
    via armentaria živinska steza
    via coperta voj. strelski jarek, rov
    via libera prost prehod
    dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

    3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
    via satellite prek satelita
    prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
    viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

    4. astr.
    via lattea rimska cesta

    5. anat. pot:
    via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
    via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

    6. pren. pot:
    la via della coca kokainska pot
    la via della seta hist. pot svile
    fanali di via navigacijske luči
    fare, tenere una via iti po neki poti
    fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
    insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
    mettersi in via kreniti na pot

    7. alpin. pot, vzpon:
    alta via alpinistični vzpon
    via ferrata zavarovana pot
    ripetere una via ponoviti vzpon

    8. ekst. pot, potovanje:
    in via, per via po poti, spotoma
    il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

    9. pren. kariera:
    la via degli affari poslovna kariera
    infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

    10. pren. stran:
    parente per via di madre sorodnik po materini strani

    11. pren. sredstvo, možnost:
    via aerea ptt letalska pošta
    via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
    via di scampo, d'uscita izhod

    12. pren. (življenjska, moralna) pot:
    essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

    13. pren. pot, način (za dosego cilja):
    in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
    via di mezzo srednja pot
    per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
    trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

    14. zaključek; dokaz

    15.
    per via di zaradi
    per via che pog. ker:
    devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
    non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

    16. pot, postopek:
    adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
    agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
    in via provvisoria začasno
    vie di fatto fizični napad
    passare a vie di fatto fizično napasti
  • via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)

    1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.

    2. occ.
    a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
    b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
    c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.

    3. metaf.
    a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
    b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
    c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.

    4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.

    5. metaf.
    a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
    b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.

    Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr.