Franja

konjič|ek³ moški spol (-ka …)
živalstvo, zoologija morski konjiček das Seepferdchen (dolgonosi Langschnäuziges, kratkonosi Kurzschnäuziges, pritlikavi Zwerg-Seepferdchen, rumeni Gelbes)

konjíček small horse; nag; pony; šah knight; figurativno (najljubše opravilo) hobby; (igrača) hobbyhorse, rocking horse; (bicikel) arhaično humoristično iron steed

morski konjíček zoologija sea horse, latinsko hippocampus, pl -campi
vrtnarjenje je njegov konjíček his hobby is gardening
kadar on zajaha svojega konjíčka (figurativno) when he starts off on his favourite subject (ali pet subject)

konjíč(ek) petit (ali jeune) cheval ; (priljubljeno opravilo) dada moški spol , marotte ženski spol , violon moški spol d'Ingres; cheval de bataille ; (pri stružnici) poupée ženski spol (coulissante), contre-pointe ženski spol

morski konjič(ek) hippocampe moški spol

konjíček (-čka) m

1. dem. od konj cavallino, cavalluccio, cavallo:
gugalni konjiček cavallo a dondolo
pren. jekleni konjiček auto, motocicletta

2. pren. hobby:
imeti konjička avere un hobby

3. zool.
morski konjiček cavalluccio marino, ippocampo (Hyppocampus guttulatus)

kopalíški

kopalíški zdravnik doctor at a spa, physician at a watering place
kopalíški gost visitor at a watering place
kopalíška sezona high season at a watering place
morski kopalíški kraj seaside resort
kopalíško mesto (kraj) watering place

kozlič moški spol (-a …) živalstvo, zoologija das Böckchen
gorski kozlič (sasa) der Klippspringer
morski kozlič rak: der Gespensterkrebs
moškatni kozlič (sunis) das Moschusböckchen

kraljič|ek² moški spol (-ka …)
živalstvo, zoologija morski kraljič riba: der Kardinalfisch

krul|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija (morski petelin) der Knurrhahn
rdeči krulec Roter Knurrhahn
sivi krulec (gurnard) Grauer Knurrhahn
progasti krulec Blauer Knurrhahn

kúčak -čka m
1. pes: pogružen kao prebijen kučak
2. slabš. grdavš, slab, hudoben človek
3. kučak modrulj zool. sinji som, Carcharias glaucus; kučak ljudožer zool. morski pes, ljudožer, Carcharodon rondeleti

kuščar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija die Echse
kačji kuščar Schlangenechse
morski kuščar Meerechse
nočni kuščar Nachtechse (granitni Granit-Nachtechse, arizonski Arizona-Nachtechse, jukin Yucca-Nachtechse, otočni Insel-Nachtechse, kubanski Kubanische Nachtechse)
kuščar ovratničar Kragenechse
pasasti kuščar (vretenorepec) Gürtelechse (kačji Schlangen-Gürtelechse, ploski Platt-Gürtelechse, der Gürtelschweif, der Gürtelschwanz, navadni Gewöhnlicher, nepravi Falscher, pravi Echter, orjaški Riesen-Gürtelschwanz)
ščitasti kuščar (ščitar) die Schildechse (rumenogolti Gelbkehlige, sudanski Sudan-Schildechse, bičasti Geißel-Schildechse, pravi Echte, skalni Felsen-Schildechse)

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

león moški spol lev; mravljinčar; Čile puma

león marino morski lev
parte de(l) león levji delež
diente de león (rast) regrat
no es tan bravo (fiero) el león como le pintan lev ni tako divji, kot ga slikajo

leopard [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Leopard
dimasti leopard der Nebelparder
snežni leopard Schneeleopard
morski leopard Seeleopard

lev¹ [ê] živalstvo, zoologija der Löwe
gorski lev (puma) der Puma
morski lev der Seelöwe (aucklandski Hooker-Seelöwe, avstralski Australischer, japonski Japanischer, kalifornijski Kalifornischer, Stellerjev Stellers)
grivasti morski lev die Mähnenrobbe
figurativno salonski lev der Partylöwe, Salonlöwe
krotilec levov der Löwenbändiger
hrabro kot lev mit Löwenmut
močan kot lev löwenstark
boriti se kot lev kämpfen wie ein Löwe
kletka za leve der Löwenkäfig
lov na leve die Löwenjagd

lév zoologija lion moški spol (tudi figurativno) , (astronomija) Lion moški spol

krilati lev griffon moški spol
morski lev lion marin (ali de mer), otarie ženski spol
boriti se kakor lev se battre comme un lion
krotilec levov dompteur moški spol de lions
lov na leve chasse ženski spol aux lions

lèv zoologija lion

britanski lèv (= Britanci) the British Lion
morski lèv sea lion
krotilec, dreser lèvov lion tamer
lovec na lève lion hunter
lov na lève lion hunting
salonski lèv (figurativno, ženski idol) ladies' man, pl men; lady-killer; arhaično squire of dames, carpet knight; (plačan) gigolo; humoristično lounge lizard
dražiti britanskega lèva (figurativno) to twist the (British) Lion's tail

lèv (lêva) m

1. zool. leone (Felis leo); pren.
boriti se kot lev battersi come un leone
pren. (biti) hraber kot lev un cuor di leone
beneški lev, lev sv. Marka il Leone di San Marco

2. pren. (neustrašen moški) leone

3. (moški, ki na področjih udejstvovanja presega druge) giovane leone, idolo:
lev družabnih prireditev idolo del jet-set
salonski lev idolo dei salotti, uomo salottiero

4. astr.
Lev Leone

5. film.
zlati lev Leon d'oro
pal. jamski lev leone delle caverne
zool. morski lev otaria, leone marino (Otaria flavescens)

lèv¹ león m

krilati lev grifo m
morski lev león marino
levu podoben leonino
kletka za leve leonera f
krotilec levov domador m de leones
lov na leva caza f del león
lovec na leve cazador m de leones

limb¹ [lim] samostalnik
ud; glavna drevesna veja; krak križa; obronek hriba
astronomija rob planeta
botanika rob cvetne čaše, rob mahovja
matematika kotomer
pogovorno neugnanec, navihanec

limb of the devil (ali Satan) vražič, porednež
to escape with life and limb odnesti celo kožo
pogovorno on a limb v nevarnem položaju
ameriško, pogovorno to go out on a limb izpostaviti se za koga
limb of the law roka pravice, oko postave, policist, orožnik
limb of the sea morski rokav