Franja

sarrasin, e [sarazɛ̃, in] adjectif saracenski, arabski; masculin, féminin Saracen, -nka; masculin (= blé masculin sarrasin) ajda; féminin, histoire mreža z železnimi špicami, ki so jo spustili med vzdižni most in vrata utrjenega srednjeveškega gradu

sas [sa] masculin sito; bazen pri zatvornici med dvema vratma, bazen med dvema zatvornicama; hermetično zaprt prostor, npr. med zrakom in vodo (d'un sousmarin podmornice)

sas à gros trous, à petits trous sito z velikimi, majhnimi luknjami

saxatile [sǽksətil] pridevnik
rastoč po pečinah; živeč med pečinami, skalami

saxatile [saksatil] adjectif, botanique rastoč po skalah, živeč med skalami

saxōsus 3 (saxum)

1. kamnit, skalovit, skalnat, pečevnat: montes, valles V., via PR., incendia SIL., loca COL.; subst. saxōsa -ōrum, n kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Q., PLIN.

2. metaf. med skalovjem (pečevjem) rastoč, skozi skalovje tekoč, skalen: frutex, Euphrates PLIN., saxosus sonans Hypanis V. šumeč skozi skalovje, saxosa loca P. VEG. koščena mesta (mesta na glavi, kjer izstopajo kosti; po nekaterih izdajah ossuosa).

Scheibenhonig, der, med v satju

Schleuderhonig, der, točeni med

Schwesternliebe, die, sestrska ljubezen, ljubezen med sestrama/sestrami

scrap¹ [skræp]

1. samostalnik
ostanek, drobec, košček; odlomek, fragment, del napisanega besedila, izvleček; izrezek (iz časopisa), izrezana slika; konček, odpadek
množina (kovinski) odpadki, izmeček, staro železo; ostanki, črepinje
(večinoma množina) ocvirki

not a scrap niti trohice (mrvice) ne
scrap of paper figurativno kos papirja, obljuba, na katero se ne moremo zanašati

2. pridevnik
odpaden; sestavljen iz ostankov

3. prehodni glagol
odvreči kot neuporabno med staro železo, zavreči

se [sə] pronom se, si; drug drugega, drug drugemu, med seboj

se laver umiti se
s'attribuer tout le mérite de la victoire pripisovati si vso zaslugo za zmago
se saluer pozdraviti se (medsebojno, drug drugega)
il ne se l'est pas fait dire deux fois tega si ni pustil dvakrat reči

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

Seimhonig, der, satni med

shelve [šelv]

1. prehodni glagol
položiti (dati) (knjigo) na polico; opremiti s policami; namestiti police (v omaro itd.)
figurativno odložiti, odgoditi (za daljši čas); razpustiti (urad ipd.); vreči med staro šaro (staro železo); odpustiti iz službe; opustiti, pokopati (načrt); ne rešiti (aktov, prošenj, vlog)

2. neprehodni glagol
polagoma (položno, poševno) se spuščati, biti nagnjen; viseti, moleti iznad česa

shim [šim]

1. samostalnik
lesen ali kovinski klin (ploščica), ki se vtakne med dva dela za boljše spajanje ali izravnanje

2. prehodni glagol
izravnati dva dela na ta način

shipping-articles [šípiŋa:tiklz] samostalnik
množina pogodba o plači (ter drugem) med kapitanom (ali lastnikom ladje) in posadko (mornarji)

shore¹ [šɔ:] samostalnik
obala, obrežje, primorje
figurativno dežela; kopno med najvišjim nivojem plime in najnižjim nivojem oseke

in shore v obalnih vodah, ob obali
on shore na kopnem
off shore proč od obale, pred obalo
my native shore moja domovina
shore patrol ameriško obalna patrulja vojaške policije ameriške mornarice

similor moški spol zlitina bakra in cinka, rdeča med, tombak

de similor ponarejen, nepristen

similōro m invar. metal. tombak, rdeča med

simple [sɛ̃plə] masculin (tennis) igra med samo dvema igralcema, enojna igra

simple dames, messieurs damska, moška enojna igra; masculin pluriel, botanique zdravilna zelišča
passer du simple au composé preiti z enostavnega na sestavljeno

síta ž
1. samotečen med
2. šibre: nabavili su dovoljnu količinu praha, sita i čahura
3. drobiž, droben denar
4. drobiž, otroci
5. bot. ločje, Juncus