Franja

rdèč red; (lica) ruddy

rdèč nos (pijančka) coppernose, grog-nose
Rdeči križ Red Cross
Rdeča armija Red Army
Rdeča Kapica Little Red Riding Hood
Rdeče morje Red Sea
rdèčih lic redcheeked
rdèča detelja red clover
rdèča barva red colour
rdèče krvno telesce red corpuscle, red blood cell
rdèč kot kri blood-red
rdèč kot vrtnica (as) red as a rose
rdèč kot puran (as) red as a turkey cock
rdèč kot pesa (as) red as a beetroot
rdèče oblečen dressed in red
slep za rdèčo barvo red-blind
od joka rdèče oči eyes red with tears
rdèč kot rak (as) red as a boiled lobster, (as) red as a peony
temno rdèč dark red
biti rdèč od jeze to be red with anger
postati rdèč to turn red
ves rdèč je od sramú he is blushing to the very roots of his hair
postati rdèč kot kuhan rak to turn (ali to flush) scarlet
to ga razdraži kot rdèča krpa bika it is a red rag to him

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

rdèč rojo (tudi pol) ; colorado

svetlo rdeč rojo claro, rojizo
škrlatno rdeč escarlata
živo rdeč rojo vivo, bermejo
bakreno rdeč cobrizo; (lasje, barva obraza) rubicundo
Rdeča armada el Ejército Rojo
Rdeče morje el mar Rojo
Rdeči križ la Cruz Roja
rdeče vino vino m tinto
Rdeča kapica Caperucita f Roja
rdeč od jeze rojo de cólera
rdeč kot meso encarnado
rdeča bukev haya f común
rdeč svinčnik lápiz m rojo
imeti rdeče lase ser pelirrojo
podčrtati rdeče dan, datum marcar en rojo una fecha
postati do ušes rdeč ponerse colorado hasta las orejas
postati rdeč kot kuhan rak (fig) ponerse colorado como un tomate
postati rdeč enrojecer, (v obraz) ponerse rojo (ali colorado); ruborizarse, (od sramu) sonrojarse
to vpliva nanj kot rdeča ruta na bika le hace el efecto de la muleta al toro

ready¹ [rédi] pridevnik
pripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri)
voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot)
trgovina uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist
arhaično takojšen (o plačilu)

ready capital obratni kapital
a ready consent hitra, takojšnja privolitev
ready for death pripravljen na smrt
ready for sea pripravljen za odhod na morje, za izplutje
ready for take-off pripravljen za vzlet
a ready pen figurativno spreten pisec
a ready reply hiter, odrezav odgovor
ready source pripravljene (izdatne) zaloge
a ready speaker spreten govornik
ready to suspect nagnjen k sumničenju
a ready workman spreten, okreten delavec
a ready writer pisatelj, ki hitro ustvarja
dinner is ready večerja je pripravljena (servirana)
the readiest way najpreprostejši, najlažji način (to pay one's debts plačevanja dolgov)
tickets ready! pripravite vozovnice, prosim!
I am ready to go pripravljen sern za odhod, da grem
you are too ready to criticize others ti kar prehitro kritiziraš druge
he is not clever, but he is ready on ni bister, a kaže dobro voljo
he is ready with excuses on ima hitro izgovore pri roki
he is ready to get angry on hitro vzkipi, se razjezi
he was ready to faint skoraj onesvestil se je
I was ready to drop with fatigue komaj sem se držal na nogah od utrujenosti
to find a ready market (sale) naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajo
English money finds ready acceptance everywhere angleški denar povsod radi sprejemajo
to give a ready consent rad privoliti
to have a ready report biti odrezav
to get (to make) ready pripraviti (se)
he seized the readiest weapon pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v roke
ready, steady, go! šport pripravljeni, pozor, zdaj!

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.

redescendre* [rədɛsɑ̃drə] verbe intransitif zopet dol iti, sestopiti; zopet pasti (barometer); verbe transitif dol nesti

le chemin redescend pot vodi zopet navzdol
la mer redescend morje (zopet) upada
redescendre une table du grenier prinesti mizo s podstrešja
redescendre un escalier iti zopet po stopnicah navzdol

re-fluus 3 (refluere)

1. nazaj tekoč (odtekajoč), nazaj lijoč: mare O., Lucan., Plin. odtekajoče in pritekajoče = plimujoče, amnes, aestus Sil., gurgites Amm.

2. povzročajoč, da kaj teče nazaj: litus Ap. od katere morje odstopa, od katere se morje umika.

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

re-sorbeō -ēre (re in sorbēre) zopet (znova, nazaj vase) pogoltniti (goltati), požreti (požirati), (po)srkati, (po)srebati, resorbirati: fluctus vomere et resorbere O., vocem Plin., spiritum Q. požreti, vase potegniti, fletum Sil. ali lacrimas Stat. zatreti, zadržati, požreti, pontus resorbens saxa V. pesek zopet s seboj nazaj plaveče (odnašajoče, naplavljajoče) morje; med.: mare adcrescere aut resorberi T. doživljati plimo in oseko, „plimovati in osekovati“, mare in se resorberi Plin. iun.; metaf.: unda te rursus in bellum resorbens H. tebe je val znova povlekel (potegnil, posrkal) v vojno.

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

roar² [rɔ:]

1. neprehodni glagol
(o živalih) rjuti, rjoveti, tuliti; kričati, vpiti, vreščati, javkati; ječati (od bolečine); glasno se smejati, krohotati se; (o konju) hripati; (o vodi) bučati, šumeti; (o gromu, topu) grmeti, bobneti, treskati; (o vetru) tuliti, besneti
aeronavtika bučno odvršeti; (o mestih) hrumeti, odmevati (with od)

to roar at s.o. (za)dreti se na koga, nahruliti koga, (za)vpiti na koga
to roar with laughter tuliti od smeha, krohotaje se (za)smejati, (za)krohotati se
the sea roars morje buči

2. prehodni glagol
zakričati, zavpiti, zatuliti, zavreščati, zarjuti (kletvico ipd.)

to roar oneself hoarse do hripavosti se dreti, se izkričati
to roar s.o. down prevpiti, prekričati koga

robn|i [ó] (-a, -o) Rand-, Kanten- (del die Randpartie, žarki Randstrahlen, nosilec der Randbalken, objekt das Randwerk, okrasek die Randverzierung, predel das Randfeld, ščitnik der Kantenschutz, petlja die Randmasche, plošča die Randplatte, sila die Randkraft, vrv das Randseil, zev die Randkluft); Begrenzungs- (pločevina das Begrenzungsblech, ploskev die Begrenzungsfläche)
robno morje geografija das Randmeer
matematika robna točka der Randpunkt
robni pogoj die Randbedingung
robni faktor der Randfaktor
robni problem das Randwertproblem

rollend Reibung: kotalno; rollendes Material Eisenbahn vozna sredstva; rollende See vzvalovljeno morje

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

rot rdeč; rot werden rdeti, Mensch: zardeti; Rotes Kreuz Rdeči križ; Roter Halbmond Rdeči polmesec; Rote Armee Rdeča armada; Rotes Meer Rdeče morje; Roter [Fluß] Fluss Rdeča reka; Rote Khmer Rdeči Kmeri; Roter Neon Tierkunde rdeča neonka; rotes Tuch rdeča cunja; roter Hahn rdeči petelin (ogenj); roter Faden rdeča nit; Rote Rübe/Bete rdeča pesa; Rote Spinne Agronomie und Gartenbau rdeči pajek; Roter Brenner Agronomie und Gartenbau rdeči ožig; rote Karte Sport rdeči karton; keinen roten Heller niti beliča

rouge [ruž] adjectif rdeč; razbeljen (železo); rdeč, objokan (oči); ognjeno rdeč (lasje); rdečelas; masculin rdeča barva, rdečilo; rdeča šminka; (= rouge à lèvres) rdečilo za ustnice; rdeča (igralna) karta; rdeča (biljardna) krogla; politique rdečkar; rdečelasec; rdeče vino

rouge bordeaux, brique, cerise, sang vinsko, opečno, češnjevo, krvavo rdeč
rouge clair, foncé svetlo, temno rdeč
rouge comme un coq, un coquelicot, une écrévisse, une pivoine, une tomate rdečkot puran, mak, rak, potonika, paradižnik
rouge sombre, blanc rdeče, belo žarenje
bâton masculin de rouge rdečilo za ustnice
fer masculin chauffé au rouge rdeče razbeljeno železo
maladies féminin pluriel rouges rdečica (svinjska bolezen)
Armée féminin rouge Rdeča armada
mer féminin Rouge Rdeče morje
Peau-Rouge masculin rdečekožec, lndijanec
drapeau masculin rouge rdeča zastava (revolucionarni emblem)
le feu est au rouge semaforska luč je rdeča
se fâcher tout rouge strašansko se razjeziti
(se) mettre du rouge nalepotičiti se z rdečilom
le rouge lui monte au visage kri mu plane v obraz
il est passé au rouge (automobilisme) vozil je skozi rdečo luč
teindre une étoffe en rouge pobarvati blago rdeče
voir rouge pobesneti od jeze
voter rouge glasovati za rdeče (za socialiste, komuniste)

ruffle² [rʌfl] prehodni glagol & neprehodni glagol
nabrati; nakodrati; valoviti (vodno površino); (na)mršiti; razkuštrati (lase); (na)ježiti, (na)sršiti (perje)
figurativno razdražiti, vznemiriti, razburiti, razburkati, zmesti (koga); spraviti v nered, skaliti, pokvariti (komu) dobro razpoloženje
neprehodni glagol
nagubati se, nabrati se, namršiti se, nakodrati se; pomečkati se
figurativno vznemiriti se, razburiti se, razburkati se, razdražiti se; šopiriti se, postavljati se, hvaliti se, bahati se, širokoustiti se, košatiti se, predrzno se vesti

the ruffled seas razburkano morje
to ruffle one's feathers nasršiti se, naježiti se
don't ruffle your feathers! figurativno ne razburjaj se! pomiri se!
to ruffle s.o.'s temper pokvariti komu dobro razpoloženje (voljo)
the wind ruffled the waves veter je kodral valove

rumèn (-êna -o) adj. giallo:
svetlo rumen canarino
rumene narcise narcisi gialli
rumeno klasje spighe gialle, dorate
rumeno listje foglie gialle, ingiallite
rumena moka farina gialla
rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
geogr. Rumeno morje Mar Giallo
bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
rumena lakota caglio (Galium verum)
šport. rumena majica maglia gialla
med. rumena mrzlica febbre gialla
pren. rumena nevarnost pericolo giallo
anat. rumena pega macula lutea
les. rumena pegavost maculatura
agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
rumena rasa razza gialla
bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
fot. rumeni filter filtro giallo
bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
min. rumeni jantar succino, ambra gialla
bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
rumeni kontinent continente giallo
rumeni madež (na koži) giallume
voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
anat. rumeno telesce corpo luteo