Franja

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

aus¹ iz; aus Angst/Furcht od strahu; aus Versehen po pomoti; aus dem Fenster skozi okno; aus allen Kräften na vso moč; aus vollem Halse na ves glas; aus dem Kopf na pamet; aus den Augen izpred oči

ausschreien^* izklicati, izklicevati; abschätzig: razkričati; sich ausschreien nakričati se; sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien kričati na ves glas/na vso moč/na vse grlo

ausschwimmen^* eine Strecke: preplavati; sich ausschwimmen plavati na vso moč, z vso silo

avachir [avašir] verbe transitif deformirati

avachir quelqu'un pomehkužiti koga, vzeti mu vso življenjsko silo, energijo
s'avachir omehčati se, obrabiti se, deformirati se; postati ohlapen; familier izgubiti svojo moč, svoj polet, zapustiti se, pomehkužiti se
s'avachir à ne rien faire pomehkužiti se od brezdelja

aveulir [avœlir] verbe transitif oslabiti, pomehkužiti

s'aveulir oslabeti, pomehkužiti se, izgubiti vso moč, hirati
l'oisiveté aveulit l'homme brezdelje človeka pomehkuži

avilir [-lir] verbe transitif ponižati, ne delati časti; razvrednotiti

s'avilir ponižati se, propadati; izgubiti na vrednosti, na ceni
l'inflation avilit le franc inflacija jemlje vrednost franku
une telle conduite l'avilit takšno vedenje mu ne dela časti
le pouvoir d'achat s'avilit kupna moč pada, se manjša
il s'avilit dans l'alcoolisme alkohol ga uničuje

avtoriteta samostalnik
1. (vpliv; moč) ▸ tekintély, autoritásMati Tereza je zaradi svojega humanitarnega dela postala oseba z veliko moralno avtoriteto. ▸ Teréz anya a humanitárius munkája miatt nagy erkölcsi tekintélynek örvendő személy lett.

2. (priznan strokovnjak) ▸ tekintélyToda čeprav je predsednik države, ni najvišja politična avtoriteta v državi. ▸ Bár államfő, mégsem a ország legnagyobb politikai tekintélye.
V strokovni javnosti pa velja za nesporno avtoriteto na civilnem področju. ▸ A szakmában megkérdőjelezhetetlen tekintélynek számít a polgári területen.
Zdravnik ni več absolutna avtoriteta, ki odloča o vsem. ▸ Az orvos már nem a mindenről döntő, megkérdőjelezhetetlen tekintély.

3. (oblast; vodstvo) ▸ tekintély, hatalom

barvílen colorant

barvilna tekočina, raztopina liquide moški spol colorant
barvilna moč pouvoir moški spol colorant

belaud [bilɔ́:d] prehodni glagol
poveličevati, hvaliti

to belaud to the skies na moč koga hvaliti, kovati koga v zvezde

bellātor -ōris, m (bellāre) vojak, hraber bojevnik, bojni junak (t.j. vojak glede na svojo moč in bojno spretnost, miles pa je mož, ki je vojak po stanu ali poklicu): Pl., Cu., T. idr., ecqua pacifica persona desideretur aut in bellatore sint omnia Ci. ep., primus ipse bellator duxque L., fortes bellatores L.; šalj. o junaku v pitju: uter ibi melior bellator erit inventus cantharo Pl.; pren. o igralnem kamenčku: calculus perit, bellator sine compare bellat O. Pogosto atrib. = bojevit, hraber: Turnus V., deus (= Mars) V.; o živalih: bellator equus V., O., Val. Fl., T. ali samo bellator Iuv. bojni konj, taurus Stat.; redkeje pren. o stvareh: ensis bellator Sil., campus b. Stat.

best¹ [best] pridevnik
najboljši; najprimernejši; najodličnejši

to be best at odlikovati se v čem
he was on his best behaviour zelo je pazil na svoje vedenje
at the best hand iz prve roke; poceni
to put one's best foot (ali leg) foremost (ali forward) pohiteti; na moč si prizadevati
best maid družica
sleng one's best girl ljubica
best man drug (pri poroki)
best part večji del
to get best thrashing biti hudo tepen
best seller zelo uspešna knjiga
to send one's best regards poslati pozdrav

best² [best] samostalnik
najboljše, najprimernejše

the best najodličnejši, najboljši ljudje
at the best v najboljšem primeru
the very best najboljše od vsega
to be at one's best biti na višku
bad is the best nič dobrega ne moremo pričakovati
to do one's best do skrajnosti se potruditi
to get (ali have) the best of the bargain napraviti dobro kupčijo
make the best of your way home glej, da boš čimprej doma
to make the best of a bad bargain (ali job, business, of it) pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave
to try one's best na vso moč se truditi
to the best of my power kolikor zmorem
the best is the enemy of good prevelike zahteve ovirajo napredek
with the best med najboljšimi
to have the best of both worlds izkoristiti obe možnosti
my best, my Sunday best moja najboljša, praznična obleka

best³ [best] prislov
najbolje, najugodneje

to give it best odreči se
you had best najbolje bi bilo, če bi
as best one could na vso moč

bȉjelī -ā -ō (ijek.), bêlī -ā -ō (ek.) beli: -o mlijeko; noć nam dođe sa Vuka jednoga, danak bijeli braćo, sa drugoga; -a blitva bot. bela pesa; -a breberina bot. podlesna vetrnica, mimica; -a ćuba bot. meduljevina, dobrovita, dobrika; -a djeteljina, detelina bot. bela detelja; -a gorušica bot. bela gorčica; -a imela bot. bela omela; -a joha bot. bela jelša; -a kominika bot. mejičnik; -a lipa bot. srebrna lipa; -a perunika bot. florentinska perunika; -a rada bot. navadna pasja kamilica; -a repa bot. repa; -a topola bot. beli topol; -a vrba bot. bela vrba; bijeli bor bot. rdeči bor; bijeli dud bot. bela murva; bijeli gavez bot. navadni gabez; bijeli glog bot. beli trn; bijeli grab bot. beli gaber; bijeli jasen bot. veliki jesen; bijeli lom bot. togi srobot; bijeli luk bot. česen; bijeli rogoz bot. širokolistni rogoz; bijeli sljez, slez bot. navadni slez; bijeli šeboj bot. beli šeboj, zimska levkoja: bijeli tetrljan bot. navadni somrak; bijeli bun bot. bunika; bijeli cvijet, cvet med. belo perilo; -o drvo bot. brogovita; -o roblje; Bijela kuća u Washingtonu; -a kosa pod stare dane; bijeli ugljen vodna moč za pogon elektrarn; -a vrana bela vrana, izjema, redkost; -o vino; Bijelo, Belo more Belo morje; -e plesti obsedeti, ostati samica; biti na -om hljebu biti pred justifikacijo; crno na -o črno na belem, pismeno; čuvati -e pare za crne dane varčevati, štediti za čas pomanjkanja; u po -a dana sredi dneva, ob belem dnevu; ne reći ni -e ni crne ne črhniti ne bele ne črne

bis samostalnik
ponavadi v glasbi (dodatek) ▸ ráadásObčinstvo je zahtevalo samo en bis, čemur so se nastopajoči tudi korektno odzvali. ▸ A közönség csak egy ráadást kért, aminek a fellépők korrekt módon eleget is tettek.
S treningom za moč in gibčnost manjših, pogosto spregledanih mišic boste vedno pripravljeni na bis. ▸ A kisebb, gyakran mellőzött izmok erőnléti és mozgékonysági tréningje nyomán mindig képes lesz a ráadásra.

blaze¹ [bleiz] samostalnik
plamen, požar; sij, svit, blišč, blesk; izbruh, vzbuh
množina pekel

in a blaze v plamenu, goreč
to blow to blazes zdrobiti v prah
in the blazes of the day pri belem dnevu
go to blazes! pojdi k vragu!
like blazes kar se da, silovito, na vso moč
what the blazes kaj za vraga

bôjen fighting; of combat, combat

bôjni duh fighting spirit
bôjna črta firing line, front line
bôjne čete fighting forces
bôjni cilj objective
bôjna enota combat (ali fighting) unit, tactical unit
bôjno izkustvo combat experience
bôjni konj war-horse; steed
bôjni krik battle-cry, war-cry, ZDA (Indijancev) whoop
bôjna cona combat (ali battle) zone
bôjno letalo bomber (aircraft)
bôjna moč fighting power, fighting strength
bôjna oprema soldier's battle (ali combat) gear
bôjna pesem war-song
bôjni ples war-dance
bôjni pohod (vdor) invasion, descent, raid
bôjno polje battlefield
bôjno področje fighting zone, combat theatre, battlefield, forward area
bôjna postojanka fortified position, stronghold
bôjni sektor combat sector
bôjni red order of battle, battle array
bôjna sekira battle-axe
bôjni spopad action, engagement
bôjna sreča fortunes of war
bôjna sredstva means pl of waging war
bôjno stanje state of war, war footing
bôjni voz, bôjno vozilo tank; combat vehicle
bôjni vrvež (gneča) thick of the fray, din of battle, turmoil of battle
bôjna zvijača stratagem
bôjna glava (rakete, torpeda itd.) warhead

bojn|i [ô] (-a, -o) Kampf- (čoln das Kampfboot, metež das Kampfgewühl, plin das Kampfgas, tank der Kampfpanzer, strup der Kampfstoff, voz der Kampfwagen, pripravljenost die Kampfbereitschaft, črta die Kampflinie/Gefechtslinie, enota die Kampftruppe/ Kampfeinheit, moč die Kampfstärke, morala die Kampfmoral, pripravljenost die Kampfbereitschaft, letalo der Kampfflieger/ das Kampfflugzeug, sredstvo das Kampfmittel, sredstvo der Kampfstoff); (vojni) Kriegs- (tehnika das Kriegsmaterial, orožje/oprema das Kriegsgerät, klic der Kriegsruf, plen die Kriegsbeute); (za spopad/boj) Gefechts- (cilj das Gefechtsziel, municija die Gefechtsmunition, urjenje die Gefechtsausbildung, vaja die Gefechtsübung, vozilo das Gefechtsfahrzeug)
bojni načrt der Schlachtplan
bojni pohod der Feldzug
bojni prizor die Schlachtszene
bojni krik der Schlachtruf/ das Schlachtgeschrei
bojna glava der Sprengkopf
bojna uniforma das Einsatzanzug/Kampfanzug

bonete moški spol duhovniška čepica, baret; svetni duhovnik

a (ali hasta) tente bonete na vso moč, na vse pretege