Franja

creep^*1 [kri:p] neprehodni glagol
plaziti se, lesti, laziti, polzeti

to feel one's flesh creep dobiti kurjo polt
to creep into s.o.'s favour prilizovati se komu
it makes my flesh creep kurja polt me ob tem oblije

creer [-ey-] verjeti; verovati; meniti, misliti; zaupati, smatrati (za)

creer conveniente imeti za pametno
creer de su obligación (de su deber) smatrati za svojo dolžnost
¿me cree V. tan tonto? me imate za tako neumnega?
¿quién iba a creerlo? kdo bi bil verjel kaj takega?
¡ya lo creo! to rad verjamem! seveda!
creer a uno sobre su palabra komu na besedo verjeti
creer a ciegas (a macha martillo, a ojos cerrados, a pie juntillas, a puño cerrado) slepo verjeti
creer en Dios verovati v boga
creer(se) de ligero s prevelikim zaupanjem verjeti
creerse domišljati si, imeti se za; drug drugemu verjeti
creerse de habladurías govoricam verjeti
creerse en la necesidad (de) videti se prisiljenega (da)

creō -āre -āvī -ātum

1. ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), obroditi, napraviti (napravljati), v pass. tudi = nasta(ja)ti: censet (Zeno) artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., ut placet Stoicis, quae in terris gignantur, ad usum hominum creari Ci., nec principium exstinctum ex se aliud creabit Ci., cr. genus humanum ali vix animalia parva Lucr. (o zemlji), vermes intus (= in corpore humano) creantur Lucr., terram creari ex igni Lucr., res non posse creari de nilo Lucr., seminibus quia certis quaeque creantur Lucr., quos (flores) Thessala magnis montibus (abl. loci) ora creat Cat., ut plaga (rana) plus carnis creare possit Cels., aliud fimum herbas creat Plin., terra, quae neglecta sentes ac dumos, culta fructus creat Q.; z dvojnim acc.: natura fingit homines et creat imitatores et narratores facetos Ci., primordia cr. ignes et lignum Lucr.; subst. pt. pf. neutr. pl.: creata servare Lucr.; pren. (kako stanje) povzročiti (povzročati), napraviti (napravljati), roditi, v pass. tudi = nasta(ja)ti: venter creat omnes has aerumnas Pl., nonnumquam etiam errorem creat similitudo Ci., alicui periculum cr. Ci. koga v nevarnost spraviti, in urbe luxuries creatur Ci., notitiam veri quae res falsique crearit Lucr., cr. seditionem Vell., toporem et dolorem, adversam valetudinem Cels., fastidium, vomitum Plin., taedium Q., magnum (maius) odium Auct. b. Afr., familiaritate Romanā odium sibi apud regem Iust.

2. occ. (otroka, otroke) roditi (rojevati), poroditi (porajati), oče ali mati biti komu; (o očetu in materi): prolem ex se videre creatam Lucr.; (redk. o očetu): patria est antiquior parens, quam qui creavit Ci., is (Silvius) Aeneam Silvium creat L., me creat … Babylonius Horops Horon Pr., quattuor ille iuvenes crearat O., cr. liberos Ph., Val. Max., si dii creare possint Min.; z abl.: fortes creantur fortibus et bonis H.; (večinoma o materi): Dryope quem nympha crearat V., quaeritur argentum puerisque beata creandis uxor H. zmožna poroda, plodna, vestra parens vobis animosa creatis O. ponosna, da sem vaju rodila; s predikatnim nom.: cum crearer masculus Ph.; v kavzativnem act.: patri quos (equos) daedala Circe suppositā de matre nothos furata creavit V. je dala roditi. Pren. (o zemlji, morju, domovini): tum partu Terra nefando Coeumque Iapetumque creat V., o caeruleo creata ponto (=ποντογενής) Cat. (o Veneri), Sulmone creati quattuor hic iuvenes V. v Sulmoni rojeni. Pogosto pt. pf. creātus (-a) z abl. očeta ali matere: Saturno sancte create Enn. fr. Saturnov častitljivi sin, Erebo creata Nox Enn. fr. Erebova hči, Vulcani stirpe creatus V. Vulkanov potomec, Telamone ali Maiā creatus O. Telamonov, Majin sin, matre servā creatus Fl.

3. pren. (drž. pr.)
a) ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati): tribuniciam potestatem L., nova Romae dignitas est creata, quae dictatura appellatur L.
b) (oblastnike) (iz)voliti, (iz)voliti da(ja)ti: cr. magistratūs Ci., L., Iust., consules, praetores, censores, tribunos plebis duos Ci., decem praetores N., consules plebeios, interregem, regem sacrificulum, regem, sui corporis regem, augures, pontifices, tribunos militum tres, sibi tres collegas, centum senatores L.; v pass.: quo mense sacerdotem maximum creari oporteat Ci., comitia habere decemviris creandis Ci., ut enim Romae consules, sic Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N.; z abl.: comitatu consules rite creare Ci., decem tribuni plebis comitiis curiatis creati sunt Ci., optimā lege creari Ci., magistratus ali consules ali censores vitio creati Varr., Ci., L. po napaki pri avgurjih, lege, non suffragio creatum esse L., plebeius magistratus nullus auspicato creatur L.; s praep.: decem tribunos plebis per pontificem (po pontifiku) creaverunt Ci., si per praetorem consules creantur Ci., toda: consules per vim ac tumultum creantur Plin. iun. nasilno in burno; creare consules ex plebe L., tribunos plebis ex equitibus Romanis Suet.; creatis in annum magistratibus L., summus magistratus, quem vergobretum appellant Aedui, qui creatur annuus C., archontes coeperunt in denos annos creari Vell., prior consulatus eius, in quem creatus est anno octavo et tricesimo Vell., neve quis flamen aut augur in locum Germanici nisi gentis Iuliae crearetur T.; creari in eo numero S.; creari inter quinque viros Plin. iun.; kam? (z acc.): praefecti Capuam creari coepti sunt L.; z dvojnim acc.: Tullum Hostilium populus regem interrege rogante comitiis curiatis creavit Ci., non praetorem te, sed praedonem creavimus Ci., Ancum Marcium regem populus creavit, dictatorem Albani Mettium Fufetium creant, dictator primo comitiali die creavit consulem Q. Fulvium Flaccum magistrum equitum L.; v pass. z dvojnim nom.: consules creantur Iulius Caesar et P. Servilius C., cum leges duo ex una familia vivo utroque magistratus creari vetarent C., decem qui postea praetores (za vladarje v Atenah) creati sunt N., rex est creatus L. Tarquinius L., consules creati (sunt) Q. Fabius et P. Decius L.; apud veterrimos … auctores T. Larcium primum, Sp. Cassium magistrum equitum creatos invenio L.; v absolutnem abl.: magistro equitum creato filio suo L.; z dat. gerundivi (za kaj): me Albani ducem bello gerendo creavere L., cr. decemviros legibus scribundis L.

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

crepundia -ōrum, n (prek *crepundus: crepāre)

1. klopotec, klepetec, ropotulja, poseb. kot otroška igrača: Plin., Prud., cr. puerilia Val. Max.; kot razpoznavno znamenje, ki so ga obesili okrog vratu izpostavljenim otrokom: cistella … cum crepundiis, quibuscum hodie filiam inveni meam Pl., quoniam totum me non naevo aliquo aut crepundiis, sed corpore omni videris velle cognoscere Ci.; pozneje tudi = plenice: ex palliolo purpureo crepundia facere Vop.; pren.: inter ipsa oriundi crepundia Amm. = v zibeli.

2. neka škrebetajoča glasbila, škrgetci, kastanjete: tympana et crepundia Iust.

3. neki amulet: quaedam sacrorum crepundia Ap.

crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
crever un cheval konja popolnoma utruditi
(populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
crever d'ennui umirati od dolgega časa
crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
se crever la santé (po)kvariti si zdravje
se crever de, au travail upehati se z delom
se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.

crīminātiō -ōnis, f (crīminārī) obdolžitev, sumničenje, kleveta, obrekovanje, očrnitev: Suet., Ap., Iust., inaudita Ci., falsa Val. Max., criminationes falsae Vell., foedissimae T.; ab aliquo allatas criminationes repellere Ci., illa cr., quā in me absentem usus est Ci., Appii criminationes de Fabio absente ad populum L.; z ACI: criminatio tua quae est? Roscium cum Flavio pro societate decīdisse Ci.

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

crisper [krispe] verbe transitif (z)grbančiti, gubati, krčiti, skupaj vleči; familier napraviti nestrpnega, (raz)dražiti

se crisper biti nestrpen
il a le don de nous crisper on ima dar, da nas spravlja v nestrpnost
ta lenteur me crispe tvoja počasnost mi gre na živce

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

croulant, e [krulɑ̃, t] adjectif ki se ruši, razpadajoč; trhel; onemogel od starosti; masculin, familier oseba zrele starosti (zlasti starši za mladino)

croulant de sommeil na smrt utrujen
mur masculin croulant razpadajoč zid
vieillard masculin croulant onemogel starček
cette danse n'est pas pour les croulants ta ples ni za starejše
je n'aime pas me promener avec les croulants ne hodim rad na sprehode s starši

cruciō -āre -āvī -ātum (crux)

1. na križ pribi(ja)ti, križati: Lact.

2. mučiti, trpinčiti, poseb. mučno usmrtiti, do smrti (na smrt) trpinčiti: quos vulnere ac dolore corporis cruciari vides Ci., ne diu crucietur filius, quid dabis? Ci., cum (Regulus) vigiliis et fame cruciaretur Ci., cruciatus est a Carthaginiensibus Regulus Ci., necati omnes cruciati (ob mukah) sunt L., tribunos militum … omnibus suppliciis cruciatos trucidando occidit L., cruciataque diris corpora tormentis Stygiae demittite nocti O., cum suo supplicio crucietur Cu., tanto dolore cruciatus est, ut … Iust.; od tod pt. pr. refl. cruciāns -antis mučeč se, muko prenašajoč (čuteč): cr. cantherius Pl., Aus., membris cruciantibus Fr.; pren. (o stvareh): (terra) aquis, ferro, ligno … cruciatur Plin., nostra Thebais multā cruciata limā Stat.

3. pren. (duševno) mučiti, trpinčiti: Chremes nimis graviter cruciat adulescentulum Ter., viden … ut ipsus sese cruciat aegritudine? Pl., illa se ipsa cruciavit Ci. ep., ita ut pater ille … non se peius cruciaverit atque hic H., illud me cruciat, … quod … Mart., quos maior sollicitudo cruciabat Iust.; pass.: cruciari alienae uxoris amore Sen. ph.; med. giniti, medle(va)ti od (v) žalosti, žalostiti se, jeziti se: crucior miser Ter., quod (glede na to, kar) male feci, crucior Pl., cruciatur cor mi (= mihi) Pl., mater cruciatur Ci.; z ACI: crucior lapidem non habere me Pl., crucior bolum mihi tantum ereptum Ter.

crūdēlis -e, adv. crūdēliter (crūdus)

1. (o bitjih in njihovem značaju, vedenju, ravnanju) surov, krut, okruten, hud, brezčuten, nemil, neusmiljen, trdosrčen: Castor, mulier Ci., qui crudelior? Ci., crudelissimus tyrannus Dionysius Ci., crudelissimus carnifex civium Ci., non voluntate aut naturā non esse crudelem Ci., seditiosus civis et in hominis consularis calamitate crudelis Ci., ob eamque rem crudelis (fuit) N., aliquanto crudelior esse coepit N., in superiores contumax est, in inferiores crudelis Corn., crudeles gaudent in tristi funere fratris Lucr., (Catilina) gratuito potius malus atque crudelis erat S., crudelissimis parricidis S., quis est crudelior in nos te deus? H., crudelis Amor V., sed non Neptunus tanto crudelis amori Pr., anus crudelissima Petr., istius animus ferus, crudelis atque inhumanus Corn., crudelior ipso sit mihi mens pelago O., cr. mens Cat., truces atque crudeles mores (namreč lovskega psa) Col., multi … , si in hunc animadvertissem, crudeliter et regie factum esse dicerent Ci., ille crudelissime est interfectus Ci., in bello multa crudeliter avareque facere N. mnogo grozovitega in lakomnega storiti, crudeliter imperare N., ibi crudelissime se gerere N., ipsos crudeliter excruciatos interficit C., Capua relicta crudelius habitanda, quam si deleta foret L., deus crudelius urit, quos vidit invitos succubuisse sibi Tib., crudeliter torqueri videbatur Cu.

2. pren.
a) (o neživih, poosebljenih subj.) grozen, grozljiv, grozovit, krut, nemil, pretresljiv: crudelis fortuna populi Ci., crudele odium in hostem Ci., crudelis amor tauri V., fratris miseri letum crudele V., cr. funus (Daphnidis) V. pretresljiva (po drugih: nasilna) smrt, toda: moritura super crudeli funere virgo V. nad groznim (strašnim) mrličem; qui mea crudeli laceravit verbere terga O., crudelia instrumenta necis O., cr. ferrum Pr., ianua vel dominā penitus crudelior ipsā Pr., crudelis scopulis me destinat urna Val. Fl., cr. signa Val. Fl., cr. manus Petr.
b) enalaga (o dejanju ali položaju, ki izvira iz krutosti ali je povezan s pojmom grozovitosti) krut, okruten, grozovit: bellum Ci. ep., dominatio Ci., erepti estis ex crudelissimo interitu Ci., crudelis mors C. Treboni Ci., mors S. Roscii crudelissima Ci., consilia crudelissima Ci., o rem cum auditu crudelem tum visu nefariam! Ci., crudelissimum nomen tyranni N. zlovešče, crudelia facinora S., sententia eius mihi non crudelis videtur S., poena O., poena in civīs nimis crudelis Ci., exitium cr. Val. Fl., auratae frontis crudelis gloria Stat., libertis servisque eius ferro et igni crudelem in modum enectis Suet., crudelissima caedes Suet., ecquis … crudelius … amavit? O. mar je kdo bolj občutil okrutnost ljubezni? crudele est ali crudele videtur z inf.: crudele, suos addicere amores O., incīdere vivorum corpora et crudele et supervacuum est Cels., visum est committere quemquam tam saevo crudele mari? Lucan.; z ACI: quid enim crudelius est quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica summoveri? Q.

Opomba: Adv. acc. neutr. sg. crūdēle (= crūdēliter): Cl., io quanti crudele rubebitis amnes! Stat.

cruellement [krüɛlmɑ̃] adverbe kruto, neusmiljeno; familier zelo, čezmerno, skrajno, strašno

cruellement deçu bridko razočaran
la dent me fait cruellement souffrir zob me strašno boli

cuánto koliko?

¿cuánto? koliko? po čem?
¿cuánto dura el discurso? kako dolgo traja govor?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿por cuánto? po čem? zakaj?
¿de cuánto acá? kako dolgo že? kako dolgo še?
¿a cuántos estamos? katerega (v mesecu) smo danes?
decirle a uno cuántas son cinco komu odkrito svoje mnenje povedati
número no sé cuántos število x, poljubno število
¡cuánto me alegro! kako vesel sem (tega)!
¡cuántas víctimas! koliko žrtev!

cūdō -ere (cūdī) (-) (prim. incūs -ūdis nakovalo, caudex, sl. kovati) biti (bijem), tolči, udarjati, phati: spicas fustibus Col. mlatiti, fabam Don.; preg.: istaec in me cudetur faba Ter. = to bom moral sam poplačati; occ. (s)kovati: plumbeos nummos Pl., argentum Ter., anulum Q.; abs.: qui cudebat tunc temporis Vulg.; pren.: quas tu mihi tenebras cudis? Pl.

cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost

cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
cuenta corriente tekoči račun
cuenta de los gastos stroškovnik
la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
hombre de cuenta ugleden človek
pájaro de cuenta lopov
a cuenta na račun; previdno, oprezno
una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
con cuenta natančno, točno; oprezno
de cuenta de alg. na račun nekoga
de mucha cuenta zelo pomemben
para (por) mi cuenta po mojem mnenju
por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
por cuenta del Estado na državne stroške
más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
abonar en cuenta škodo poravnati
cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
eso corre de mi cuenta to je moja stvar
cubrir la cuenta poravnati račun
dar cuenta poročati, obračun dati
no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
darse cuenta de zapaziti, spoznati
dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
echar cuenta premisliti
echar la cuenta napraviti predračun
echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
entrar en cuenta v poštev priti
esa cuenta no es mía to se me ne tiče
no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
haz cuenta de que pomisli, da ...
no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
hacer(se) (la) cuenta domnevati
¡hágase cuenta! samo pomislite!
hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
llevar (la) cuenta računati z, paziti na
pago a cuenta naplačilo
pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
perder la cuenta ne se več spominjati
rendir cuenta(s) (po)dati račun
sacar la cuenta izračunati; sklepati
no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
no tener cuenta con ne marati imeti posla z
tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
tener en poca cuenta malo ceniti
tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
traer cuenta od koristi biti, izplačati se
vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
¡cuenta! pozor! previdno!
¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
cuentas atrasadas neporavnani računi
cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
a fin de cuentas končno
en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
echar cuentas (ob)račune delati
hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
pasar las cuentas moliti rožni venec
no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje

cuento moški spol pripovedka, pravljica; dolga, zapletena zgodba; (ob)račun; milijon; šala, burka, smešnica; klepetanje, opravljanje, čenče; pričkanje

cuento de cuentos bilijon; dolgovezna zgodba
cuento de hadas pravljica
cuento chino stare babje čenče, laž, raca
el cuento de nunca acabar zgodba brez konca in kraja
cuento popular, cuento nacional narodna pravljica
a cuento o pravem času; pri roki; pripraven
al fin del cuento končno
en cuento de namesto
en todo cuento na vsak način
para fin de cuento končno, nazadnje
sin cuento neštevilen
¡siempre el mismo cuento! vedno ista (stara) pesem!
aplicar el cuento nauk črpati (iz)
estar a cuento prijati, ugajati; prav priti
es cuento largo to je dolga zgodba
ése es el cuento, ahí está el cuento v tem grmu tiči zajec
¡es mucho cuento! to je mnogo! to je prevelika zahteva!
sabe su cuento on se razume na to
no tener cuento biti neštevilen, brezkončen
traer a cuento omeniti, na tapeto prinesti
venir a cuento prav priti
cuentos picarescos, cuentos verdes opolzke pripovedke
¡déjese V. de cuentos! pustite govoričenje! k stvari!
¡no me vengas con cuentos! pusti nekoristno govoričenje! to pripoveduj komu drugemu!
son cuentos chinos par mí to mi je španska vas
todo eso son cuentos vse to so samo čenče

cuidado moški spol skrb, skrbnost, nega, oskrbovanje; posel; zaskrbljenost; previdnost, opreznost, pozornost

al cuidado de na naslov, v roke (na pismu)
un bebedor de cuidado hud pivec
sin cuidado brez skrbi
me da cuidado skrbi me
cuidado que has sido valiente treba je res reči, da si bil pogumen
lo dejo de (a) su cuidado to prepuščam vam
estar (enfermo) de cuidado biti težko bolan
estar con cuidado biti zaskrbljen, biti v skrbeh
esto corre de su cuidado za to je on odgovoren
salir de su cuidado opomoči si, oddahniti si; roditi
tenga cuidado de no caer pazite, da ne padete
no tenga cuidado bodite brez skrbi
esto me tiene muy sin cuidado o tem si ne delam skrbi
¡cuidado! pozor! previdno!
¡cuidado con hablar! nobene besede več!
¡cuidado conmigo! čuvaj se me!
¡cuidado con los rateros! pozor pred žeparji!
¡manéjese con cuidado! previdno! (na zabojih)
¡ pierda V. cuidado! bodite brez skrbi!