Franja

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.

Cūmae -ārum, f (Κύμη) Kume, prastara grška primorska naselbina v Kampaniji blizu Baj, cvetoče obrtniško in trgovsko mesto, ki so ga ustanovili prebivalci istoimenskega eolidskega mesta (Κύμη) skupaj z evbojskimi Halkidci in Eritrejci, v Juvenalovem času redko naseljen kraj. Preb. so izdelovali poseb. posode iz rdeče prsti in tkali izvrstno platno: Ci. idr. — Soobl. (po gr. Κύμη) Cȳmē -ēs, f Cima (Kima): Stat., Sil. — Od tod adj.

1. (po gr. Κυμαῖος)
a) Cūmaeus 3 kumski: urbs (= Cumae) V., Sibylla (ki je po mitu prebivala v pečini blizu Kum) V., O. = Cumaea vates Pr., carmen V. = Sibilina prerokba, annus, virgo O. ali dux (sc. Aeneae) = Sibylla O., Cumaeos in annos vivere O. do poznih let, prav dolgo (kakor Sibila).
b) Cymaeus 3 kumski: Cymaea vates (= Sibylla) Val. Fl., Cymaeo in antro Sil.

2. (v lat. obl.) Cūmānus 3 kumski: calices Varr. ap. Non., ager Ci., Aquae Cumanae L. Kumske toplice, pozneje Baiae, fictaque Cumanā lubrica terra rotā Tib. kumske prstene posode, Cumano orbe patinae tortae Stat., Cumano pulvere rubicunda testa Mart., vates Cumana (= Sibylla) Lucan., Apollo Fl. v Kumah čaščeni. Od tod subst.
a) Cūmānī -orum, m Kumljani, Kumci, preb. Kum. Ci. ep., L., Vell.
b) Cūmānum -ī, n α) Kumsko, kumsko ozemlje: Plin. β) Kumsko, Ciceronovo vaško posestvo: Ci. ep., Katulovo (Catulus): Ci., oboje pri Kumah.

cūstōdia -ae, f (cūstōs)

1. nadzorstvo, varovanje, varstvo, obramba, zavetje: committere ali concredere alicui aliquid in custodiam Pl., in custodiam suam recipere aliquem Pl., ut illae tabulae (publicae) privatā … custodiā … continerentur Ci., quae lex omnibus custodiis subiectum aratorem decumano tradidit Ci. podvrženega vsakovrstnemu nadzorstvu, quisve ea (sacra) locus fideli adservaturus custodia esset L., nihil invitae tristis custodia (namreč sužnja paznika) prodest Pr., non sine tacita custodia haberi Front. skrivaj biti nadziran; s subjektnim gen.: canum tam fida c. Ci., fida iustitiae c. Ci., qui ex eius custodia … filium … surripuisset Ci., a cuius audacia fratris liberos ne materni quidem corporis custodiae tegere potuissent Ci., dura c. matrum H., quod imperii pignus custodiā eius templi teneretur L., tristis c. servi (ki mora nadzorovati žensko zvestobo) O., c. pastoris Col., paedagogorum Q.; z objektnim gen.: c. ignis (Vestae), meae salutis, mei capitis, rei publicae, provinciae, conservandi sui Ci., una custodia fidelis memoriae rerum gestarum L. edini zanesljivi način shranjevanja, frugum et pecudum c. sollers V., cui … late custodia credita campi V., urbis Vell. varstvo, uprava, pecuniae Cu., sui Cels. varovanje svojega zdravja, regis Iust. varovanje kralja = ohranitev kraljevega življenja.

2. occ.
a) čuvanje, straženje, straža, stanje na straži: agitare hic custodiam Pl., agere regalis corporis custodias Naev. ap. Non., tibi … excubias et custodias … pollicemur Ci., Miltiades, cui illa custodia crederetur N., alteram navem, quae erat ad custodiam … posita, … aggressus C., remittere de custodiis maritimis C., Gallos equites suae custodiae causā circum se habere C. za telesno stražo, suae custodiae causā petere turmam equitum Romanorum S., neglegenter servare custodias L., inde intentiores utrimque custodiae esse L., custodiae nocturnae praefectus Ap. nočni stražni glavar, nočni nadstrežnik; s subjektnim gen.: haec a custodiis classium loca maxime vacabant C., saepire aliquem custodiā militum Suet.; z objektnim gen.: custodiam corporis barbaris committere Ci., certasque cuique partes ad custodiam urbis attribuit C., iisdemque (tribus cohortibus) custodiam navium longarum tradidit C., c. aditūs, arcis, portūs L., urbis custodiam agere L.; met. α) straža = oseba (osebe) na straži, stražnik(i), stražar(ji), stražarstvo, tudi straža (stražarstvo) na konju (konjih); v prozi sg. le kolekt., sicer večinoma pl.: impedimentis … custodiam ex suis ac praesidium sex milia hominum unā reliquerunt C., tribunus custodiae adpositus ali Remmius, priori custodiae regis adpositus T. poveljnik (prejšnjega kraljevega) stražništva, pauci de custodia Germani Suet. iz telesne straže; v pl.: Auct. b. Afr., Lact., vinclis custodiisque circummoenitum esse Pl., vestra tecta vigiliis custodiisque defendite Ci., sensistine illam coloniam meo iussu meis praesidiis, custodiis, vigiliis esse munitam? Ci., domum custodiis saepit N., disponere custodias diligentius C., praesidia custodiasque ad ripas Ligeris disponere C., custodiae artae L., frequens custodiis locus L. močno zastražen, inclusus nostris custodiis exercitus Vell., intentissimas custodias fallere Sen. ph., saepire domum et vias acribus custodiis T.; custodias sustulit Ci. odpravil je carinska stražarstva; pesn. sg. (o eni osebi ali živali): cernis, custodia qualis vestibulo sedeat V. (o Tisifoni), unicus anser erat, minimae custodia villae O.; (o več osebah): noctem custodia ducit insomnem ludo V., abest custodia regis (ali regi) O. telesna straža, vigil Phrygios servat custodia muros et vigil Argolicas servat custodia fossas O., namque tuo adventu vigilat custodia semper Cat. S subjektnim gen.: propter custodias Menapiorum C., eo custodias hostium fallere L., deducere custodias munitionum Auct. b. Alx. β) straža = straži namenjeni kraj, stajališče, staja, stražišče, stražarnica: haec mea sedes est, haec vigilia (straža), haec custodia (stražarnica), hoc praesidium stativum (stalno taborišče) Ci., in hac custodia et tamquam specula collocati sumus Ci.; poseb. carinska stražarnica, carinarnica, mitnica: familias maximas in portubus atque custodiis habere Ci.
b) čuvanje, straženje, varovanje kake osebe ob omejitvi njene svobode, izročitev kake osebe pod stražo, v zapor (abstr.): c. publica Ci., T., regia Ci., tutissima Ci., L., nimis soluta L., artissima Mel., poseb. pogosto libera c., v stiku tudi samo custodia, omejitev koga na določen kraj, prosti zapor, hišni zapor (brez jetništva): Vell., liberā custodiā placere (sibi) in aliqua fida civitate eum servari L., tudi v pl.: senatus decernit, uti … Lentulus itemque ceteri in liberis custodiis habeantur S.; dare se in custodiam Ci. v prosti (hišni) zapor, eum et ceteros in custodiam dandos censuistis Ci., aliquem in custodiam tradere Ci. ep., L., asservari privati hominis custodiis Ci., penes quem summa erat custodiae N. ali qui custodiae praeerat Val. Max. ki je imel nadzorstvo nad zapori, ki je bil ječar, tali modo custodiā liberari N., qui in custodiam traditi erant, qui in custodiis tenebantur S., aliquem Albam in custodiam ducere L. v prosti (hišni) zapor, habere aliquem prope in custodia L. ali in custodia T. ravnati s kom (skoraj) kot z jetnikom, in custodia haberi T., elabi custodiae T., Fl., tradere aliquem custodiae Suet.; toda: ut sis apud me lignea in custodia Pl. v lesenih nožnih sponah; pren.: nisi enim deus is … istis te corporis custodiis liberaverit Ci.; met. α) zapor (konkr.), ječa, jetnišnica: in custodiam conici N., Cimon eādem custodiā tenebatur N., necari in custodia C., multitudo in custodias divisa L., perire morbo in eadem custodia Suet. β) zapornik, jetnik: Dig., eadem catena et custodiam et militem copulat Sen. ph., custodiarum agmen Sen. ph. ali series Suet., quod ubique esset custodiae, in Italiam deportari … praeceperat Suet. kolikor je bilo kje jetnikov, recognoscere custodias Suet., numerum puniendorum ex custodia subscribens Suet., nec nisi secreto atque solus plerasque custodias, receptis quidem in manum catenis, audiebat Suet., custodias asservare per milites Plin. iun.

3. pren. varovanje, vzdrževanje, ohranjevanje, izvrševanje abstr. stvari: diligentior ritus patrii c. Vell., summa pudoris c. Sen. ph., c. decoris Q., suae religionis (svoje prisege) Q.

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

Cȳmē -ēs, f (Κύμη) Kima,

1. = Cūmae -ārum, f: Sil., Stat.

2. mesto v Eolidi, roj. kraj Hezioda in Efora; od tod je izšla naselbina Kume (Cumae) v Kampaniji: N., L., T. idr. — Od tod adj. Cȳmaeus 3 (Κυμαῖος)

1. gl. Cūmae.

2. kimski, iz (eolidske) Kime: Varr., Col., fundus, Athenagoras Ci.; kot subst. Cȳmaeī -ōrum, m Kimci, preb. Kime: L.

Cynthus -ī, m (Κύνϑος) Kint, gora na otoku Delu, slavna kot roj. kraj Apolona in Diane: V., O., Plin. Od tod adj. Cynthius 3 kintski: mons Plin. Subst. Cynthius -iī, m (Κύνϑιος) Kintski (bog), Apolonov vzdevek: V., H., Pr., O. Cynthia -ae, f (Κυνϑία) Kintska (boginja), Dianin vzdevek: H., O., Sen. tr., Lucan.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cytae -ārum, f (Κύται ali ἡ Κύταια) Kite (Cite), mesto v Kolhidi, Medejin roj. kraj: Plin. — Od tod

1. adj. Cytaeus 3 (Κυταῖος) kitski (citski), pesn. = kolhidski: terrae (= Colchis) Val. Fl., Cytaei proceres Val. Fl.; subst. Cytaeī -ōrum, m Kolhijci: Val. Fl.

2. subst.
a) Cytaeis -idis, f (Κυταιΐς) Kičanka (Cičanka), Kolhijka (= čarovnica Medeja): Pr.
b) Cytāīnē -ēs, f (*Κυταΐνη) = Cytaeis: Pr.

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

dajat|ev¹ ženski spol (-ve …) pravo die Leistung; -leistung (denarna Geldleistung, nasprotna Gegenleistung, stranska Nebenleistung)
dajatev v naravi Naturalleistung, Leistung in Naturalien
dajatev v stvareh Sachleistung
dajatev zavarovalnice Versicherungsleistung
socialne dajatve pomoči ipd.: soziale Leistungen/Sozialleistungen
kraj dajatve der Leistungsort
vrsta dajatve die Leistungsart
upravičen do dajatve leistungsberechtigt

datum samostalnik
(podatek o dnevu ali dogodku) ▸ dátum, időpont, keltezés, keletTočen datum obiska bodo določili v prihodnjih dneh. ▸ A látogatás pontos idejéről az elkövetkező napokban döntenek.
Veljavnost bonov je 3 mesece od datuma nakupa. ▸ Az utalványok a vásárlás időpontjától számított 3 hónapig érvényesek.
Povezane iztočnice: datum rojstva, rojstni datum

dejanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (delo) die Tat (plemenito/hudobno eine edle/böse Tat; obupa eine Tat der Verzweiflung), -tat (blazno Wahnsinnstat, obupa Verzweiflungstat, junaško Heldentat, pravo nasilno Gewalttat)
|
… dejanja Tat-
(čas/kraj storitve kaznivega dejanja die Tatzeit/ der Tatort, motiv dejanja das Tatmotiv, okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand, opis dejanja der Tatbericht, potek dejanja der Tathergang, priča dejanja der Tatzeuge, sum storitve dejanja der Tatverdacht, osumljen storitve dejanja tatverdächtig)
mož dejanja der Mann der Tat
priznati/obžalovati dejanje die Tat gestehen/bereuen
narediti dobro dejanje eine gute Tat volbringen
zasačiti/ujeti pri dejanju auf frischer Tat ertappen
|
človek dejanj der Tatmensch
preiti k dejanjem zur Tat schreiten
spremeniti v dejanja in die Tat umsetzen
dokazati z dejanji durch Taten beweisen
z nasveti in dejanji mit Rat und Tat

2. (ravnanje) die Handlung (premišljeno/nepremišljeno eine überlegte/unüberlegte Handlung; namerno vorsätzliche, kaznivo strafbare, neodgovorno unverantwortliche Handlung), -handlung (v afektu Affekthandlung, instinktivno Instinkthandlung, pravo nadomestno Ersatzhandlung, nagonsko Triebhandlung, pravo pravdno [Prozeßhandlung] Prozesshandlung, pravno Rechtshandlung, prisilno Zwangshandlung, refleksno Reflexhandlung, teroristično Terrorhandlung, uradno Amtshandlung)

3. (dejanje/opravilo) die Handlung (kultno/slavnostno/simbolno eine kultische/feierliche/symbolische Handlung)

4.
pravo kaznivo dejanj die Straftat, strafbare Handlung, das Delikt
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pravo das Offizialdelikt

5. (akt) der Akt, -akt (človeško/moralno humaner/menschlicher Akt, govorno Sprechakt, samovolje oblasti Willkürakt, stvarjenja Schöpfungsakt, svobodno freier Akt, terorja Terrorakt, ustvarjalno schöpferischer Akt, zadnje [Schlußakt] Schlussakt)

6.
dejanja apostolov die Apostelgeschichte
versko: spokorno dejanje das Bußwerk
spravno dejanje die Sühne
figurativno dejanje in nehanje das Tun und Lassen
| ➞ → kaznivo dejanje

delovanj|e srednji spol (-a …)

1. (dejavnost) die Tätigkeit, -tätigkeit (pastoralno Seelsorgetätigkeit, Pastoraltätigkeit), das Wirken (zdravniško/misijonarsko als Arzt/Missionär)
|
področje delovanja s čim: das Betätigungsfeld, kje: das Tätigkeitsgebiet, (resor) der Tätigkeitsbereich, das Tätigkeitsfeld

2. medicina, živalstvo, zoologija organov, refleksov: die -tätigkeit (črevesa Darmtätigkeit, dihal Atemtätigkeit, ledvic Nierentätigkeit, mišic Muskeltätigkeit, refleksov Reflextätigkeit, srca Herztätigkeit); medicina, živalstvo, zoologija (funkcioniranje) die Funktion, -funktion (čezmerno Überfunktion, nezadostno Unterfunktion, nepravilno Fehlfunktion, žlez Drüsenfunktion); tehnika das Funktionieren
geografija vulkansko delovanje/delovanje vulkanov die Vulkantätigkeit

3. (učinkovanje) die Wirkung ( medicinaproti bolečinam schmerzlindernde), -wirkung (naprej Fortwirkung, na daljavo Fernwirkung, smerno Richtwirkung, strupa Giftwirkung)
mesto/kraj delovanja die Wirkungsstätte
način delovanja die Wirkungsweise
delovanje na kaj die Einwirkung (auf etwas)

4. (ukrepanje) das Handeln

5. vojska die Wirkung, -wirkung (topništva Artilleriewirkung)

6. tehnika strojev ipd.: der Betrieb
potek delovanja (obratovanje) der Betriebsablauf
delovanje vzmeti das Einfedern, das Durchfedern
tehnika povratno delovanje die Rückkopplung
pufersko delovanje die Pufferung
način delovanja radarja ipd.: die Arbeitsweise
območje delovanja stroja: der Einwirkungsbereich
tehnika os delovanja die Arbeitsachse
motnja v delovanju die Störung, der Mangel
tehnika v delovanju in Betrieb, betätigt
sprožiti/zaustaviti delovanje tehnika in/außer Tätigkeit setzen

7.
figurativno svoboda delovanja/za delovanje die Handlungsfreiheit, (manevrski prostor) die Ellbogenfreiheit, der Spielraum

dēlūbrum -ī, n (dēluere, delubrum torej pravzaprav „čistilišče“, „kraj sprave“, od tod:) svetišče, božji hram: Pl., Varr., Lucr., Iuv., Plin. iun. idr., Smyrnaei … delubrum eius (Homeri) in oppido dedicaverunt Ci., Musarum delubra Ci., ex alto delubri culmine telis … obruimur V., delubra deûm V., delubra spoliare S., signa Punicis adfixa delubris H., noctu audita ex delubro vox L., propter quem deûm delubra pateant L.; delubra tudi = svete dvorane: del. caelitum Acc. fr., pro deorum templis ac delubris Ci., ambitiosi templi delubra Amm.; pren.: (iudicia) delubra sunt aequitatis Amm. svetišča.

dēportō -āre -āvī -ātum

1. dol (za)nesti (zanašati), dol nositi, dol spraviti (spravljati): Indus … magnam … vim seminum secum … dicitur deportare Ci. nosi baje z vodo … , ut omne argentum statim ad mare ex oppido deportaretur Ci., quae (naves) priorem partem exercitus eo deportaverant C., infestatur (Elymais) et serpentibus, quos flumina deportant Plin., quoniam (oleum) mitiget naturam asperam (maris) lucemque deportet Plin. in luč dol spušča.

2. odnesti (odnašati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati): in castra frumentum C., omnia sua (sc. navibus) C., sua omnia … partim Salamina, partim Troezena deportant N., ossa eius in Cappadociam ad matrem … deportanda curarunt N., d. decumas ad aquam Ci., ad fructus deportandos onerariam navem comparare Ci., signa e Graecia domum suam d. Ci., Agyrio vasa Syracusas deportata sunt Ci., Pleminium legatum vinctum Romam d. L., saucios suos iubet in plostris deligatos (ko so bili obvezani) Adrumentum deportari Auct. b. Afr., d. a Munda materiem illo Auct. b. Hisp., corpus a Nola Bovillas usque Suet., exercitum Iust.

3. occ.
a) (iz province ali kake osvojene dežele) kaj s seboj ali domov prinesti (pripeljati): non te ex Sicilia litteras in Verrem deportare velle Ci., cedo tabulas! non deportavi Ci., aliud nihil ex tanta praeda domum suam d. Ci., eos testes deduxi (sem [s seboj] semkaj pripeljal) et eas litteras deportavi (sem [s seboj] semkaj prinesel), ut … Ci., nihil aliud de hac provincia nisi illius benevolentiam d. Ci., aliquod … ex Asia deportatum flagitium ac dedecus Ci., ut diceret frustra se triumphum tertium deportaturum fuisse, nisi … Ci. da bi si zastonj prinesel zmagoslavje, da bi zastonj dosegel zmagoslavje, ex Hispania triumphum deportavit N., victorem exercitum deportavit Ci. je domov pripeljal, si deportandus exercitus victor ex Africa esset L., in trierem (po drugih triremem), quae ad eum erat deportandum missa, ascendit N., d. laurem T., quam (gloriam) ex illis gentibus deportaverat Cu., solacia suis pro auxiliis deportant Iust. prinesejo domov.
b) (poklas.) koga dosmrtno v pregnanstvo (na kak oddaljen in pust kraj, poseb. na kak otok) odpraviti (pregnati); deportatus je izgubil državljanstvo in vse imetje, relegatus je oboje obdržal: Ulp. (Dig.), ut liberti quoque … Italiā deportarentur T., Vibius Serenus … de vi publica damnatus … in insulam Amorgum deportatur T., rei deportati Q., deportatus in Aegyptum Iust.

despoblado neobljuden

despoblado m neobljuden kraj

Dīāna (st.lat.), pozneje po pravilu „ vocalis ante vocalem corripitur“ Dĭāna, -ae, f (dīus; prvotna obl. Dīviāna še pri Varr.) Diana (pri Grkih Artemida), Jupitrova in Latonina hči, Apolonova sestra: Enn., Ci., O., Cat. idr., éxercét Dīána chorós V., Dī̆anám teneráe dícite vírginés H., toda: tria vírginis óra Dĭánae V. (kot boginje meseca, lova in nočnega čaranja); pesn. met.
a) mesec, luna: nec par aut eadem nocturnae forma Dianae esse potest umquam O.; od tod: quem urget iracunda Diana H. mesečnik, zamaknjenec.
b) lov: Caesareae discrimina saeva Dianae Mart. — Od tod adj.

1. Diānius 3 Dianin: lucus Ca. fr., turba O. tolpa Dianinih (= lovskih) psov; subst. Diānium -iī, n
a) (sc. templum) Dianino svetišče: L.
b) met. Dianij (kraj, imenovan po kakem Dianinem svetišču) α) = Διάνιον, rt ob vzhodni obali Hispanije (zdaj Denia): Ci. β) = Ἀρτεμισία, otoček v Tirenskem morju, (zdaj Giannutri): Mel., Plin.

2. Diānārius 3 Dianin: radix P. Veg. bot. = artemisia.

Dicta -ae, f ali Dictē -ēs, f (Δίκτη) Dikta, gorovje na Kreti, baje Jupitrov roj. kraj: Plin. Od tod adj. Dictaeus 3 (Δικταῖος) na Dikti: antrum V., rex (= Iuppiter) V., Dict. Iuppiter Min.; pesn. = kretski: Curetes Lucr., arva, nymphae, saltus V., rex (= Minos) O., rura O., arundo, pennae (Kretčanov, slovitih lokostrelcev) Sil., Dictaeae (= Ariadnaeae, gl. Ariadnē) astra coronae Cl.

dīmētior -īrī -mēnsus sum (dis in mētīrī)

1. izmeriti, odmeriti, premeriti (premerjati), meriti: Vulg., atque ego ista sum dimensus Ci., in studio dimetiendi paene caeli atque terrae Ci., campum dimensi (sunt) V., dimensi sunt virilis pedis vestigium Vitr., mundum ipsum paene d. Q., ille positūs siderum ac spatia dimensus T., dimensus (scrobem) ad corporis sui modulum Suet.; pogosto s pass. pomenom, poseb. v pt. pf.: a quo essent illa dimensa Ci., tigna dimensa ad altitudinem fluminis C., columnae altitudo dimetiatur ali dimetienda est in partes Vitr., omnia sint dimensa paribus numeris (v enakih presledkih) viarum V., certis dimensus partibus orbis V., dimensis orbibus anni Stat., omnia dimensa Plin. iun., neque certum dimensum tempus Plin. iun. urejen, dimensi vicorum ordines T. pravilne, mittere ad dimetiendum opus primipilarem Suet. — Subst. pt. pr. dīmētiēns -entis, f premer: Plin.

2. occ.
a) voj. kak kraj izmeriti in označiti, zakoličiti; s pass. pomenom: opere (taborišče) dimenso C., dimensa castra Sil., dimensis principiis T.
b) metr. meriti: syllabas Ci., versum (sc. ad pedes po stopicah) Ci., pedes Q.; s pass. pomenom: non enim ad pedes verba dimensa sunt Q.

3. pren. meriti, z merjenjem presojati: audiam civem digitis peccata dimetientem sua Ci. ki na prste našteva.

disonēsto

A) agg.

1. nepošten, nečeden; ekst. pokvarjen, skorumpiran:
politicante disonesto skorumpiran politik

2. nespodoben, opolzek; pokvarjen; razvpit:
pensieri disonesti nespodobne misli
luogo disonesto razvpit kraj
parti disoneste del corpo sramni deli telesa, spolovila

B) m (f -ta) baraba; pokvarjenec