Franja

Zadetki iskanja

  • liceor -ērī, licitus sum (med. glag. liceō -ēre, gl. liceō) od tod

    1. (z dvigom prsta ali s prikimanjem z glavo) kako ceno (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti ponudbo za kaj, (pri nakupu, dražbi) obljubiti (obljubljati), obetati, dajati, dražiti: utrum est aequius … eum, qui manu quaesierit, an eum, qui digito licitus sit, possidere? Ci., adest ad tabulam, licetur Aebutius; deterrentur emptores multi Ci., Herbitenses … liciti sunt usque eo (po drugih adeo), quoad se efficere posse arbitrabantur Ci., quod illo licente contra liceri audeat nemo C. odbijati ga s ceno, navijati (višati, dvigovati) mu ceno, preceniti (precenjevati), in auctione nemo voluit liceri Sen. rh., nec licendi finem factum, quoad tredecim gladiatores sestertio nonagies ignoranti addicerentur Suet.; l. de pretio Ap. povedati, koliko se za kaj zahteva; včasih z acc. (za kaj): heredes Scapulae si istos hortos liceri cogitant Ci. ep., l. hostium capita Cu. razpisati nagrado za glave sovražnikov, illos hortos … licemur Plin. iun.; z abl. pretii: centum Graecos curto centusse licetur Pers.

    2. metaf. ceno določiti (določati) komu, čemu, (o)ceniti (ocenjevati) koga, kaj: tunc avidi matronam oculi licentur Plin. ocenjujejo, za koliko bi se ji lahko vzela čast.
  • like3 [laik] predlog
    kakor (a house like yours)
    približno, blizu (something like 100)

    to look like biti podoben komu, čemu
    what does he look like? kako izgleda?
    it looks like rain kaže na dež
    to feel like s.th. biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj
    I feel like sleeping rad bi spal, želim si spati
    like that tak, tako, na tak način
    nothing like as bad as that še zdaleč ne tako slab
    there is nothing like that nič ni boljšega od tega
    something like a day res krasen dan
    pogovorno this is something like! to se lepo sliši, to je že boljše
    pogovorno that is more like it! to se že boljše sliši
    like father, like son jabolko ne pade daleč od drevesa
    like master, like man kakršen gospodar, tak sluga
    like a shot kot bi izstrelil, brez pomisleka
    pogovorno like anything besno, noro, kot nor
  • like6 [laik]

    1. prehodni glagol
    rad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.)
    pogovorno prijati, dobro deti

    2. neprehodni glagol
    hoteti, želeti

    how do you like it? kako ti to ugaja, kako se to zdi?
    I'd like to rad bi
    as you like it kakor želiš
    I like that! kaj takega!
    what do you like better? kaj imaš rajši?
    I like coffee, but it does not like me rad imam kavo, a ne dene mi dobro
    much liked zelo priljubljen
    (just)as you like (čisto) po želji
    do as you like delaj, kar hočeš
    if you like če hočeš, če želiš
    I am stupid if you like but mogoče sem neumen, vendar
  • lindo lep, čeden, zal, ličen

    de lo lindo izvrsten, sijajen; primeren
    sudar de lo lindo pošteno se znojiti
    ¡qué lindo! kako lepo!; to je (pa) posrečeno!
    Don Lindo gizdalin
  • lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

    1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

    2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
    a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
    b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
    c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
    d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
    e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

    3. meton.
    a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
    b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.
  • lingula -ae, f (demin. lingua; prim. ligula) jeziček; le metaf. jezi(č)ku podobne stvari

    1. (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: posita (sc. oppida) in extremis lingulis promunturiisque C.

    2. jezikasto zašiljen jermen pri čevljih, vezalka, stogla: propter quod rumpere somnum debeat et lingulas (po drugih ligulas) dimittere Iuv., non hesterna sedet lunatā lingula plantā Mart.; kot psovka: Lingula (po drugih Ligula), in malam crucem? Pl.

    3. (tanek) meček: Naev. ap. Gell.

    4. čep, zatič = ost kola, ki se vtakne v drog: eorum partes summae lingulas edolatas habent Col.

    5. jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme (prim. lingua 2. c)): si sub onus vectis lingula subiecta fuerit Vitr.

    6. cev pri vodovodih: Vitr. (7, 7).

    7. dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali (prim. lingua 2. e): apertioribus earum lingulis ad flectendos sonos Plin.
  • lȉznuti -nēm oblizniti: ni kusnuti ni liznuti ne biti vmešan v kako zadevo
  • ljubezen samostalnik
    1. (močna naklonjenost) ▸ szeretet
    božja ljubezen ▸ isteni szeretet
    materinska ljubezen ▸ anyai szeretet
    očetovska ljubezen ▸ apai szeretet
    krščanska ljubezen ▸ keresztényi szeretet
    domovinska ljubezen ▸ hazaszeretet
    brezpogojna ljubezen ▸ feltétel nélküli szeretet
    Nekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.
    izkazovati ljubezen ▸ szeretetet kimutat
    ljubezen do otrok ▸ gyermekek iránti szeretet
    ljubezen do staršev ▸ szülők iránti szeretet
    hrepeneti po ljubezni ▸ szeretetre vágyik
    Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
    ljubezen do glasbe ▸ zene iránti szeretet, zene szeretete
    ljubezen do narave ▸ természet szeretete
    boginja ljubezni ▸ szeretet istennője

    2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelem
    nesrečna ljubezen ▸ beteljesületlen szerelem, viszonzatlan szerelem
    romantična ljubezen ▸ romantikus szerelem
    zrela ljubezen ▸ érett szerelem
    platonska ljubezen ▸ plátói szerelem
    globoka ljubezen ▸ mély szerelem
    izpovedati ljubezen ▸ szerelmet vall
    hrepeneti po ljubezni ▸ szerelemre vágyik
    Trenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.
    sreča v ljubezni ▸ szerencse a szerelemben
    prerasti v ljubezen ▸ szerelemmé növi ki magát
    poročiti se iz ljubezni ▸ szerelemből házasodik
    ljubezen se vname ▸ szerelem lángra lobban, szerelem fellángol
    biti lačen ljubezni ▸ szereleméhes, éhes a szerelemre
    Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
    Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
    Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

    3. (ljubljena oseba) ▸ szerelem
    velika ljubezen ▸ nagy szerelem
    izgubljena ljubezen ▸ elveszett szerelem
    srednješolska ljubezen ▸ középiskolai szerelem
    edina ljubezen ▸ egyetlen szerelem
    nekdanja ljubezen ▸ egykori szerelem
    ljubezen iz otroštva ▸ gyermekkori szerelem
    Poročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.
    srečati ljubezen ▸ szerelmével találkozik
    Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
    Sopomenke: ljubi, fant

    4. (o dejavnosti) ▸ szerelem
    velika ljubezen ▸ nagy szerelem
    Njena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
    Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
    Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

    5. (seks) ▸ szerelem
    telesna ljubezen ▸ testi szerelem, kontrastivno zanimivo testiség
    Telesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
    Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
    Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.
  • ljubimkati glagol
    1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavar
    skrivaj ljubimkatikontrastivno zanimivo titkos viszonyt folytat
    ljubimkati s soigralcem ▸ enyeleg a színészpartnerével
    Nočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
    A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
    Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

    2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
    Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
    V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
    Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.
  • ljubosumno prislov
    1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltve
    ljubosumno čuvati ▸ féltve őriz
    ljubosumno varovati ▸ féltékenyen őriz
    ljubosumno skrivati ▸ féltékenyen titkol
    Na ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
    Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.

    2. (zavistno) ▸ féltékenyen
    Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
    V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.

    3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
    "Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
    Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket.
  • lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

    ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
    lo peor es que najhujše je, da ...
    lo difícil del asunto težava v stvari
    lo más pronto posible čim prej
    lo más del tiempo večina časa
    lo más fácilmente najlaže
    lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
    ¡lo de siempre! vedno ista stvar!
    en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
    a lo señor po gosposko
    pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
    se lo diré mu bom (to) povedal
    ¡hazlo! stori to!
    ¡díganoslo! povejte nam to!
    a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
    gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
    ¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
    ¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
    ¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!
  • locō -āre -āvī -ātum (locus)

    1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

    2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

    3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

    4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
    a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
    b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

    Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.
  • lòjiti -īm
    1. lojiti, mazati z lojem
    2. dial. neiskreno hvaliti koga v njegovi navzočnosti
    3. lojiti očima ljubeznivo pogledovati: vidi kako loji očima glej, kako ljubeznivo pogleduje
  • long1 [lɔŋ] pridevnik
    dolg; dolgotrajen, dolgovezen
    pravno časovno odmaknjen
    (tudi ekonomija) dolgoročen
    ekonomija čakajoč na zvišanje cen

    long arm dolga roka, oblast
    to make a long arm iztegniti roko po čem
    at long bowls borba na daljavo
    ameriško long bit kovanec za 15 centov
    as broad as it is long vseeno
    a long chair ležalnik
    by a long chalk in že kako
    not by a long chalk kje neki
    long clay dolga pipa
    ekonomija a long date dolg rok
    long dozen 13 kosov
    a long drink pijača iz visokega kozarca
    long ears neumnost
    little pitchers have long ears otroci vse slišijo
    a long family mnogoštevilna družina
    the long finger sredinec
    long in the finger tatinski, dolgoprst
    a long face kisel, žalosten obraz
    a long figure (ali price) visoka cena
    a long guess negotova domneva
    long hundred 120 kosov
    long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
    to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
    long home grob
    long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
    šport long jump skok v daljino
    it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
    long measure dolžinska mera
    two long miles dve dobri milji
    ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
    to make a long nose pokazati osle
    long odds neenaka stava
    long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
    it is long odds that stavim l proti 100
    a long purse globok žep, mnogo denarja
    navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
    gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
    in the long run končno, konec koncev
    long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
    of long standing dolgoleten, star
    to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
    Long Tom daljnosežen top
    to have a long tongue imeti dolg jezik
    long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
    long vacation letni oddih, poletne počitnice
    to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
    to take long views misliti na posledice
    a long way round velik ovinek
  • longus1 3 (iz indoev. *(d)longhos dolg; prim. got. laggs = stvnem. in nem. lang; morda sodi sem tudi gr. λόγχη, gl. lancea)

    I. prostorsko

    1. dolg, daljen (naspr. brevis)
    a) o stvareh: processio Ci., herois versibus, quos longos appellat Ennius Ci., spatium C., navis C., N., L. dolga = bojna ladja, agmen longissimum C., longa via, vestis V., longis adnixi hastis V., epistula longa Plin. iun. ali longior O. ali longissima Ci.; na vprašanje kako dolg? z acc.: cubitum longae litterae Pl., musculum pedes LX longum … facere instituerunt C., ratis longa pedes centum L., umbilicus septem pedes longus Plin.; z gen. ali abl.: longus pedum sex Col., longus sesquipede Plin., scrobes tribus pedibus longae Pall., machina longa pedibus decem Veg.; z in z acc.: sulcus in quattuor pedes longus Col.; subst. n.: quattuor pedes in longo Plin. v dolžino, mille passus in longum Veg. v dolžino, in lato … in longo Lamp. v širino … v dolžino; metaf. (preg.): an nescis longas regibus esse manus? O. da roke kraljev sežejo daleč, toda: attulimus longas in freta vestra manus Pr. neokvarjene, neokrnjene.
    b) o osebah: sesquipede est quam tu longior (sc. homo) Pl., valens an imbecillus, longus an brevis Ci., longus homo est Cat. dolgin, šviglja, homo Cappadox, longus, audaculus Petr., qui mendacio staturam adiuvant longioresque quam sunt videri volunt Sen. ph.; metaf.: longos imitaris H. veliko gospodo posnemaš (obenem meri nase, ker je bil nizke rasti).

    2. occ.
    a) daljen = oddaljen, zunaj domovine: priusquam tellus in longas est patefacta vias Tib., orae, Geryonae arva Sil., exsilium T., longa a domo militia Iust.
    b) pesn. = prostran, širen, velik: pontus, fluctus H., aequora, freta O.
    c) dolgovezen = obširen, raztegnjen: epistula, oratio Ci., longum et alte petitum prooemium Ci. obširen in od daleč zajet; longum est z inf. = bilo bi predolgo, bilo bi preobširno: Ter., O. idr., longum est persequi ceteros Ci., longum est omnia enumerare proelia N.; tako tudi: nolo esse longus ali vereor, ne longior fuerim Ci. preobširen, ne me longum putetis in enumerando Ci., ne longum sit (fiat) Ci. predolgo, preobširno, non longius faciam Ci. nočem daljšati zadev, me longum faciam H. da nisem (ne bom) preobširen = da povem na kratko.

    II. časovno

    1. dolg: breve tempus longum est imparatis Ci., non longis temporibus ante Ci., l. aetas, hora, mora Ci., vita L., si vita longior daretur Ci., mensis uno die longior Ci., longus dies Plin. in pl. longi dies Hier. dolg dan, dolgi dnevi, toda: in longiorem diem conferre C. na poznejši dan (čas, rok) odložiti (odlagati), longa aetas ali longa dies H., Tib. dolžina, (pre)tek časa, longo tempore O. v dolgem času, davno, (že) zdavnaj, post longum tempus Sen. rh., per longum tempus Sen. ph.; z acc.: mensis intercalarius XLV dies longus Ci.; subst. n.: in longum za dolgo (časa): in longum ducere amores V., in longum parere ali sufficere T.; per longum Sil. dolgo časa; ex longo V. od zdavnaj, zelo dolgo, zdavna, (že) zdavnaj, davno; occ. (o dolžini zlogov): syllaba longa dolg, zategnjen zlog (naspr. syllaba brevis): Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H.; enako tudi subst. longa -ae, f (sc. syllaba, naspr. brevis f): Ci., Q. (prim.: sonus (sc. lusciniae) … trahitur in longum Plin. se razlega).

    2. dolg = dolgotrajen: longos sibi promiserat annos V. dolgo življenje, visoko starost, l. error L. dolgoletna blodnja, morbus longus (naspr. acutus) L., Cels. počasna, dolgotrajna, caedes l. L., longius fuit certamen L., quando mortem senis exspectare longum censent L. ker se jim zdi že predolgo, nec mihi longius quicquam est, iudices, quam videre hominum vultus Ci. nič mi ni dolgočasnejše … kot; toda: nec longius quicquam nobis, quam … dum … Luc. ap. Ci. ali nihil ei longius videbatur, quam dum illud videret argentum Ci. ali non longius mihi est (videtur), quam ut … Ci. ep. ne moremo dočakati oz. komaj je mogel, komaj morem dočakati, spes longa auxiliorum S. fr. upanje na pomoč, ki je še daleč, spem longam reseces H. daljnosežno, spem incohare longam H. prepuščati se daljnosežni nadi; enalaga: spe longus (= spem longam habens) H. nadejajoč se še dolgega življenja; pesn.: dicere longa mora est O. bilo bi predolgo(trajno), predolgočasno. — Od tod

    A. adv.

    I. longē (s komp. longius in superl. longissimē)

    1. o prostoru
    a) daleč (tja), na daleč: Kom. idr., longe videre, longius videre Ci., longe a Tiberi Ci., longe a domo bellare Ci., longe esse Ter., Ci., O., Lucan., Mart. = longe abesse Ci. daleč biti, oddaljen biti, oppidum est non longe a Syracusis Ci., locum castris deligit ab Avarico longe milia passuum XV C. kraj, 16000 korakov (oddaljen) od Avarika, ab hostium castris non longius MD passibus aberat C., longius ab urbe (quam) mille passuum L., quod a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., longe lateque (aliteracija) aedificia incensa sunt C. daleč naokoli, široko po okolici, non longe ex eo loco C., longe a suis inter hostium cadavera repertus est S., quam longe est hinc in saltum vestrum Gallicanum? Ci., longe gradi V. široko stopati, pednjati, longius progredi N., longius discedere Ci. ep., ad metam tendere longe O. predaleč; z gen.: abes longe gentium Ci. ep. daleč proč si po svetu, toda: longe parentum Ap. daleč proč od staršev; metaf. longe esse alicui = longe abesse ab aliquo prav nič ne pomagati (koristiti) komu: longe illi dea mater erit V., longe ab iis (po drugih longe iis) fraternum nomen populi Romani afuturum C., longe a nobis Petr. tega nas bog obvaruj; ne longius abeam Ci. da ne sežem predaleč po zgledih, ne longius aberret oratio Ci. da ne zastrani predaleč, res nos longius trahit ab incepto S. predaleč, longissime abesse a vero Ci. kar najdalje zahajati od resnice, quod abest longissime Ci. tega kratko malo nimam v mislih, tega niti ne kanim, ab eloquentia longissime esse Q. zgovornosti (govorništva) ne poznati prav nič, longius circumducere Q. obširneje, podrobneje.
    b) zdaleč, od daleč: longe accurrere Ter., longe agnoscere regem V., gemitum ingentem pelagi … audimus longe V., longe videre O., longeque (= longe quoque) Val. Fl. že od daleč; pren.: quam tu longe iuris principia repetis Ci. kako daleč zajemaš, kako daleč segaš po; od tod: tam longe repetita principia Ci. ep. tako (od) daleč zajeti (= tako za lase privlečeni) začetki (osnutki). V pozni lat. nam. longe tudi a longe, de longe.

    2. o času (ki se razteza iz sedanjosti v prihodnost) dolgo, mnogo, veliko, dosti: quae venientia longe ante videbis Ci. mnogo prej, longe subsequi Q. mnogo pozneje, non nimium longe in scaena florere Gell. ne dosti pozneje, video caculam militarem me futurum (h)aud longius Pl. v ne predolgem času, v kratkem, aetate longius provectus Ci., neque longius anno remanere licet C., longius debere N. dalj časa (dlje) dolgovati, ostati dolžan, operam dedit, ut quam longissime tempus duceret N. da bi kar najdlje (čim dlje) zavlačeval.

    3.
    a) stopnjuje α) adj., adv. in glag., ki izražajo različnost, razliko = daleč, povsem, zelo, ves: longe alius, dispar, diversus Ci., longe dissimilis contentio Ci., quod est longe secus Ci. ali equidem longe secus sentio Ci. ali longe aliter se habet ac … Ci. ali maiores nostri longe aliter de talibus viris existimabant Ci. vse (povsem) drugače, longissime diversa ratio Ci. povsem različen (drugačen), longe dissentire Ci., hoc longe alio spectabat N. vse kam (povsem) drugam, longe a nostris rebus iuncta divûm natura Lucr., a volgo longe longeque remoti H. ki smo kar najbolj oddaljeni od ljudstva, ki smo visoko nad ljudstvom; tako tudi: errat longe mea quidem sententia Ter. daleč, zelo se moti, zelo zmotno je, par studiis, sed robore longe Stat. = slabši, šibkejši. β) glag. s komp. pomenom = mnogo, dosti, veliko, dokaj: longe praestare Ci., longe aliquid alicui rei anteponere Ci., ita factum, ut hominibus longe … praeponerer Ci., duae (sc. aedes sacrae), quae longe ceteris antecellant Ci., longe omnes multumque superabit Ci.
    b) krepi superl. = daleč, mnogo, dosti, dokaj, nadvse: longe primus civitatis Ci. (prim.: quem longe principem esse videbat Ci. ep., is longe princeps Latini nominis erat L.), apud Helvetios longe nobilissimus fuit et ditissimus Orgetorix C., oppidum longe maximum C.; redkeje pesn. in neklas. pred komp. (nam. običajnega multō) = mnogo, dosti, dokaj, kàj: pedibus longe melior Lycus V., longe minoris ac levioris momenti esse L., longe magis prosper Vell., longe fortior Ph., l. maior Petr., l. clarior, l. magis probari Q.

    II. longiter daleč: id a leto iam longiter errat Lucr., a nervis et sanguine longiter esse Lucr.

    B. adv. acc. sg. n. longum = dolgo (časa): longum vale V., nec longum laetabere V., O., longum clamare V., H. (po Hom. μακρὸν ἀύειν) na daleč = glasno, nec longum Stat.; tako tudi adv. acc. pl. n. longa = dolgo (časa): longa tueri Stat.
  • look2 [luk]

    1. neprehodni glagol
    gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
    pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
    figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
    paziti (to na)
    skrbeti (that da)
    gledati (that da how kako)
    upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

    2. prehodni glagol
    gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

    look here! poglej, poslušaj!
    don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
    look before you glej pred sebe
    look and see sam poglej, sam se prepričaj
    look you! pomisli!, pazi!, glej!
    it looks promising videti je obetajoče
    things look bad for him slabo mu kaže
    he looks it videti je tak
    it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
    to look alive podvizati se
    to look askance po strani gledati
    to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
    she does not look her age ne kaže svojih let
    to look one's best pokazati se v najboljši luči
    to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
    to look blue biti videti otožen, nesrečen
    to look back nazaj pogledati, pomisliti na
    he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
    to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
    a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
    to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
    to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
    to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
    to look death in the face gledati smrti v oči
    to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
    let him look at home naj pometa pred svojim pragom
    to look like biti videti kot, biti podoben
    he looks like my brother podoben je mojemu bratu
    it looks like snow kaže na sneg
    he looks like winning kaže, da bo zmagal
    I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
    to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
    look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
    to look round ogledati si
    to look on the dark side of things biti črnogled
    to look on the sunny side of things biti optimističen
    to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
    to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
    to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
    to look one's thanks zahvaljevati se z očmi
  • loss [lɔs] samostalnik
    izguba, izgubljanje; škoda, neuspeh, potrata

    ekonomija at a loss z izgubo (delati, prodajati)
    to be at a loss biti v zadregi, ne vedeti kako
    to be at a loss for words ne najti besed
    to cut a loss zmanjšati izgubo
    dead loss popolna izguba
    to stand the loss plačati izgubo (zavarovalnica)
    ameriško to throw s.o. for a loss potlačiti, pobiti koga
  • lótiti se commencer à, se mettre à, entreprendre, s'attaquer à, mettre la main à la pâte ; (napasti) attaquer quelqu'un ali quelque chose, s'attaquer à quelqu'un; saisir, s'emparer de; aborder

    lotiti se dela se mettre à l'œuvre (ali à l'ouvrage, à la besogne)
    strah se ga je lotil la peur le saisit, il fut saisi de peur (ali de frayeur)
    bolezen se ga je lotila il fut atteint (ali touché) par une maladie, il attrapa une maladie
    kako naj se tega lotim? comment dois-je m'y prendre?, comment faut-il que je m'y prenne?
  • lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

    1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

    2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

    3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
    a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
    b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

    4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

    5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

    6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

    7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.
  • luō2 -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

    1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

    2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

    3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

    4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

    Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.